Sporočilo papeža Benedikta XVI. Urbi et orbi

8.4.2012 Rim, Italija Papež Benedikt XVI. , Velika noč
papež Benedikt XVI. papež Benedikt XVI.

Dragi bratje in sestre iz Rima in vsega sveta!

»Surrexit Christus, spes mea« – »Vstal je Kristus, upanje moje« (Velikonočna slednica).

Vse vas naj doseže radostni glas Cerkve z besedami, ki jih starodavna himna postavlja na ustnice Marije Magdalene, ki je prva srečala vstalega Jezusa na velikonočno jutro. Tekla je k drugim apostolom in jim brez sape oznanila: »Gospoda sem videla!« (Jn 20,18). Tudi mi, ki smo prehodili puščavo posta in boleče dneve trpljenja, dajmo danes prostor zmagovitemu vzkliku: »Vstal je! Resnično je vstal!«

Vsak kristjan podoživlja izkustvo Marije Magdalene. Gre za srečanje, ki spremeni življenje: srečanje z enkratnim človekom, po katerem lahko izkusimo vso dobroto in resničnost Boga, ki nas osvobaja od zla ne le površinsko, za hip, ampak nas rešuje od njega korenito, ozdravlja nas povsem in nam vrača naše dostojanstvo. Zato Magdalena imenuje Jezusa »moje upanje«: ker ji je on dal prerojenje, novo prihodnost, dobro življenje, rešeno od zla. »Kristus, upanje moje« pomeni, da vsako moje hrepenenje po dobrem najde v njem resnično možnost; z njim lahko upam, da bo moje življenje dobro, polno in večno, ker je Bog sam postal bližnji, tako da je celo vstopil v našo človeškost.

Toda Marija iz Magdale je – kot drugi učenci – morala videti Jezusa zavrženega od voditeljev ljudstva, ujetega, bičanega, obsojenega na smrt in križanega. Neznosno mora biti videti poosebljeno Dobroto, kako je podvržena človeški zlobi, kako Resnico zasmehuje laž, kako Usmiljenje zmerja maščevalnost. Z Jezusovo smrtjo je navidez propadlo upanje vseh tistih, ki so mu zaupali. Toda ta vera ni nikoli povsem ugasnila; zlasti v srcu Device Marije, Jezusove matere, je plamenček ostal živo prižgan tudi v temi noči. Upanje ne more, da na tem svetu ne bi poračunalo s trdoto zla. Ni samo zid smrti, ki se zoperstavlja upanju, še bolj se vanj upirajo ošiljene konice zavisti in napuha, laži in nasilja. Jezus je šel skozi to smrtonosno zasedo, da bi nam odprl prehod v Kraljestvo življenja. V nekem trenutku je bilo videti, kot da je Jezus premagan: tema je vdrla na zemljo, božji molk je bil povsod, upanje se je zdelo odslej prazna beseda.

In glej, ob zarji dneva po soboti so našli prazen grob. Potem se Jezus prikaže Magdaleni, drugim ženam, učencem. Vera se znova rodi še bolj živa in močnejša kot kdajkoli, zdaj je nepremagljiva, ker temelji na odločilnem izkustvu: »Smrt in življenje sta se borila / v prečudnem dvoboju. / Gospod življenja je umrl / zdaj kraljuje živ.« Znamenja vstajenja potrjujejo zmago življenja nad smrtjo, ljubezni nad sovraštvom, usmiljenja nad maščevalnostjo: »Grob Kristusa živega / in slavo sem videla Kristusa vstalega / angelske priče / prtič in povoje.«

Dragi bratje in sestre! Če je Kristus vstal, v tem primeru – in samo v tem primeru se je zgodilo nekaj resnično novega, kar spreminja položaj človeka in sveta. V tem primeru je on, Jezus, nekdo, v katerega lahko povsem zaupamo, ne samo zaupamo v njegovo sporočilo, ampak prav vanj, ker Vstali ne pripada preteklosti, ampak je navzoč danes, živ. Kristus je upanje in tolažba na poseben način za krščanske skupnosti, ki so zaradi vere še bolj preizkušane zaradi zapostavljanja in preganjanja. In navzoč je kot moč upanja po svoji Cerkvi, blizu je, kadarkoli se človek znajde v trpljenju in krivici.

Vstali Kristus naj da upanje Bližnjemu Vzhodu, da bi vse etnične, kulturne in verske skupine sodelovale za skupno dobro in spoštovanje človekovih pravic. V Siriji, še posebej, naj se konča prelivanje krvi in naj brez odlašanja stopijo na pot spoštovanja, dialoga in sprave, kakor si želi tudi mednarodna skupnost. Številni begunci, ki prihajajo iz te dežele, ki potrebujejo humanitarno pomoč, naj bodo deležni sprejema in solidarnosti, ki naj olajšata njihovo boleče trpljenje. Velikonočna zmaga naj opogumi iraško ljudstvo, da se ne bo odpovedalo nobenemu naporu za napredek na poti stabilnosti in razvoja. V Sveti deželi naj se Izraelci in Palestinci pogumno lotijo mirovnega procesa.

Gospod, ki je zmagal nad zlom in smrtjo, naj podpira krščanske skupnosti na afriški celini, naj jim da upanje, da se bodo soočali s težavami, naj jih naredi za mirotvorce in ustvarjalce razvoja v družbah, ki jim pripadajo.

Vstali Jezus naj potolaži trpeče prebivalstvo Afriškega roga in spodbuja spravo med njimi; naj pomaga pokrajini Velikih jezer, Sudanu in Južnemu Sudanu, tako da dá njihovim prebivalcem moč za odpuščanje. V Maliju, ki prestaja pereč politični trenutek, naj poveličani Kristus nakloni miru in stabilnosti. Nigeriji, ki je bila v zadnjem času prizorišče krvavih terorističnih napadov, naj velikonočno veselje vlije potrebno silo, da se znova lotijo graditve miroljubne družbe, ki bo spoštovala versko svobodo svojih državljanov.

Blagoslovljeno veliko noč vsem!


Besedilo je prevedel br. Miran Špelič OFM