Novomeški škof msgr. Andrej Glavan in celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek, predsednik in podpredsednik Slovenske škofovske konference, sta danes obiskala zbirne centre za begunce na slovensko-hrvaški meji.
Obisk se je začel v organizaciji vojaškega vikariata na poveljstvu v vojašnici v Cerkljah ob Krki, kjer sta se najprej seznanila z delom in odgovornostmi vojske ob sedanji begunski krizi. V vojski so poudarili, da je situacija, kljub nepričakovano velikim in nenapovedanim valovom beguncev (samo v nedeljo jih je prišlo 14.000) pod nadzorom. Poudarili so, da imajo za prvo nalogo zagotavljati varnost državljanov Slovenije, čeprav skrb vzbuja dejstvo, da v Turčiji in njeni širši okolici čaka približno 10 milijonov beguncev-migrantov, za katere bo treba iskati rešitev na evropski oz. svetovni politični ravni. V kapeli vojašnice so molili za mir na svetu in za rešitev begunske krize.
Nato sta škofa v spremstvu predstavnikov celjske in novomeške Karitas obiskala begunske zbirne centre v Brežicah, na Dobovi in v Rigoncih. Prostovoljci Karitas so predstavili njihovo delo, ki se tiče predvsem preskrbe beguncev s prehrano, oblačili in najnujnejšo humanitarno pomočjo. Pripovedovali so konkretne izkušnje z begunci, tako pozitivne kot negativne, ki jih v taki množici ne manjka. V pomoč je prišlo tudi nekaj zdravnikov in prostovoljcev humanitarnih organizacij iz drugih evropskih držav.
Skozi šotorišče na Dobovi ju je vodil tamkajšnji vodja civilne zaščite, ki je ravno tako iz prve roke predstavil delo in doživljanje naših varnostnih in humanitarnih moči ob vse večjem številu beguncev, ki za vse delavce pomeni tudi nemajhen pritisk. Civilna zaščita skupaj s humanitarnimi organizacijami, organizira humanitarno pomoč in medicinsko oskrbo beguncev.
Levji delež begunske krize v Sloveniji nosi policija, ki skrbi predvsem za evidentiranje in urejene premike beguncev v zbirne centre, med njimi in naprej proti ciljnim državam. Policija skrbi tudi za red in koordinacijo zbirnih centrov, kar pomeni, da so njeni predstavniki v najtesnejšem stiku z begunci in morajo zato zdržati največje pritiske.
Vsem posameznim enotam sta škofa izrazila hvaležnost za njihovo delo v imenu vseh državljanov Slovenije. Obenem pa sta skupaj z različnimi sogovorniki izrazila zaskrbljenost zaradi izkušenj, ki kažejo, da je del beguncev na poti organizirano in je med njimi veliko ekonomskih migrantov. Nekatere napetosti poleg tega nastajajo zaradi razlik v primerjavi z evropsko kulturo in zaradi različnih etničnih skupin (Arabci, Afganistanci, Pakistanci ...) znotraj množice beguncev. Ravno zato je bilo v vseh pogovorih čutiti, da rešitev begunske krize ni mogoče najti drugače kot na širši evropski in svetovni ravni. Hvaležnost pa gre na prvem mestu vsem, ki na licu mesta pomagajo beguncem in v njihovi razpoložljivosti prenašajo nemajhne napore.
Oba škofa sta podala tudi izjavi za Radio Ognjišče.
