Pridobitev samostojnosti, neodvisnosti in demokratične ureditve je največji dosežek slovenskega naroda. Državna oblast si mora zato v prvi vrsti prizadevati, da to državnost ohranja v njenem geopolitičnem okolju in zagotavlja gmotno in duhovno blaginjo, kulturno rast in varnost vseh državljanov in prebivalcev Republike Slovenije ter miroljubno sožitje slovenskega naroda z vsemi evropskimi narodi na temeljih enakopravnosti, vzajemnosti in subsidiranosti.

Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci se zavzema za vključitev Slovenije v združeno Evropo kot skupni dom enakopravnih evropskih narodov, saj je Slovenija že sestavni del evropskega kulturnega prostora, ki se sedaj ekonomsko in politično povezuje. Zavzema se za takšno združeno Evropo, ki bo ohranjala identiteto vseh njenih narodov kot najpomembnejši vir njene ustvarjalnosti in lastne identičnosti. Le takšna Evropa bo poleg gospodarske uspešnosti uresničila tudi svoje moralne cilje, namreč svobodo, spoštovanje človekovih in narodnih pravic ter sožitje in sodelovanje evropskih narodov v miru in pravičnosti. Samo v takšni skupnosti vidimo poroštvo za ohranitev slovenskega naroda kot enakopravnega člana te skupnosti ter možnost za njegov vsestranski razvoj.

Med najpomembnejšimi dosežki evropskih narodov je pravna država kot porok človekovih pravic, enakopravnosti, varnosti in svobode za vse državljane. Spoštovanje načel pravne države je tudi prvo merilo, ki ga uporablja Evropska zveza za presojo pripravljenosti države, da postane njena polnopravna članica.

Zato komisija Pravičnost in mir še posebej poudarja:

1. Dosledno je treba spoštovati ustavno ureditev Republike Slovenije. V tej luči komisija pozdravlja privolitev vlade, da predloži sporazum o pridružitvi v presojo Ustavnemu sodišču. Od državnih oblasti pričakuje spoštovanje načel pravne države, naše ustavne ureditve in pospeševanje vsestranske pravne varnosti državljanov. Z vidika uresničevanja načel pravne države je pomembna tudi ureditev odnosov med državo in Cerkvami in verskimi skupnostmi.

2. Ker se zastavlja vprašanje skladnosti naše Ustave s pridobitvami pravne ureditve članic Evropske zveze, komisija Pravičnost in mir opozarja, da je pred spremembami Ustave potrebno preveriti politično soglasje za uvedbo potrebnih sprememb. Tako soglasje je mogoče le ob popolni, nepristranski in celoviti obveščenosti vseh političnih subjektov in državljanov Republike Slovenije, saj pridruževanje Slovenije Evropski zvezi zadeva najpomembnejše nacionalne interese.

3. Komisija Pravičnost in mir poziva vlado k transparentnemu ravnanju. Zapleti v zvezi z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma so posledica nezadostne obveščenosti o obveznostih Republike Slovenije, ki jih je vlada sprejela s podpisom sporazuma. Zlasti slabo in pristransko pa je s strani odgovornih strank in vlade o tem informirana slovenska javnost. S tem se ustvarja možnost za vsakršne manipulacije javnega mnenja.

4. Ob tem velja spomniti na obljube prejšnje vlade, da bo v slovenski javnosti odprla resno razpravo o pristopanju Slovenije k Evropski zvezi. To ni bilo uresničeno, zato pozivamo k spoštovanju državljanov kot odgovornih nosilcev oblasti in svoje usode.

5. Vstopanje Slovenije v evropske povezave je prvovrstno strateško vprašanje nacionalnega interesa, saj je vstop v Evropsko zvezo povezan z delnim prenosom suverenosti na medvladne in nadnacionalne institucije Evropske zveze. Komisija Pravičnost in mir upravičeno pričakuje od državnih oblasti, zlasti pa od vlade, da bo Slovenija pravočasno in primerno pripravljena na ekonomskem, socialnem in ustavno-pravnem področju in bo zato tudi sprejela vso potrebno zaščitno zakonodajo. Državne oblasti, zlasti vlada, na tem področju niso opravile vseh svojih dolžnosti. Vlado in druge organe oblasti pozivamo, da skrbijo za ohranjanje ugleda Slovenije kot pravno urejene in demokratične države.

Ob koncu komisija Pravičnost in mir še enkrat poudraja, da nikakor ne misli postavljati pod vprašaj pridruževanja Slovenije Evropski zvezi, poudarja pa potrebo, da to pridruževanje poteka v skladu z načeli pravne države in najvišjimi interesi slovenskega naroda.

 

V Ljubljani, 19. maja 1997

Dr. Anton Stres, predsednik komisije