Pridiga msgr. dr. Petra Štumpfa, soboškega škofa na Velikonočno vigilijo v soboški stolnici

4.4.2015 Murska Sobota Škofija Murska Sobota, Velika noč

Dragi bratje in sestre!

 

Dočakali smo noč – veliko noč. V slovesnem prinašanju sveče se je stolna cerkev odela v svetlobo, ki je pregnala temo. Zvonovi so zapeli svojo velikonočno pesem in ljudem po Soboti in okolici oznanili: »Kristus Vstali prihaja iz groba. Ostanite budni! Sedaj še ni čas za spanje ali druga opravila. Pričenja se praznik vseh praznikov.«

Razlog za praznovanje je res velik: Tema smrti, ki se tako rada postavlja z grožnjo in seje strah, se je umaknila pred Lučjo Vstalega Kristusa. Slovesna velikonočna hvalnica nam je sporočila: »Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo, vrača grešnikom nedolžnost in žalostnim veselje. O zares presrečna noč, v kateri se zemlja združi z nebesi in človek z Bogom.« Svetlobi velikonočne sveče, petju velikonočne hvalnice in zvonom se pridružujejo orgle, ki v mogočnem preludiju velikonočnih melodij vabijo vse ljudi k veselemu prepevanju aleluje, kajti Kristus se je vrnil od mrtvih, jasno zasvetil človeškemu rodu in večno živi in kraljuje.

Velika noč je noč poraza Kristusovih sovražnikov. V tej noči so poraženi hudobni duhovi in njihovi služabniki. V tej noči so poraženi vsi, ki so sovražniki Jezusovega imena. V tej noči so poraženi zasmehovalci in preganjalci Cerkve. V tej noči so poraženi vsi, ki vihtijo meče in puške nad tistimi, ki se imenujemo kristjani. Čeprav grozijo celo svetemu očetu in celotni Cerkvi, v tej veliki noči, se njihova smrt, ki je edino, kar sejejo, spremenila  v poraz in sramoto. V tej veliki noči vsi mučenci za Kristusa vstopajo kot zmagoslavna množica pred obličje živega Boga. Svojo kri so pomešali s Kristusovo krvjo na križu. Za Kristusa so darovali svoja življenja, zato jih je Vstali Kristus pritegnil v svoje, večno življenje. Mučenci v nebesih prepevajo alelujo z nami, ki smo še na poti do te zmage in slave. 

Kmalu bomo potopili velikonočno svečo v vodo. Tako bo Kristus posvetil vodo, da postane krstna voda, v kateri bodo v velikonočnem času nekateri umrli smrti, da se prerodijo za večno življenje v Kristusu. Krstna voda, ki izvira v Cerkvi, je neusahljiv studenec Žive vode, ki ne neha napajati z vero in Božjim življenjem narode vsega sveta.

Nič na tem svetu ne more presušiti krstnega izvira. V preteklosti so ga že hotele zabetonirati brezbožne ideologije. Ko se je zdelo, da je že presušen, je krstna voda tiho in počasi pricurljala iz katakomb preganjanih kristjanov Rusije, nekdanje Češkoslovaške, Romunije, Bolgarije, Albanije. Krstna voda je odplaknila tamkajšnje brezboštvo. Rodile so se nove, pomlajene Cerkve. Danes krstnemu izviru grozi hedonistični liberalizem, da ga bo zabetoniral. Pri tem mu izdatno pomaga še fundamentalistični islamizem. Toda krstna voda tudi sedaj tiho in počasi curlja po evropskih velemestih in med begunci po azijskih in afriških taboriščih. Zaradi vere v Kristusovo Vstajenje je po svetu preganjanih 100 milijonov kristjanov. Vsak dan jih zaradi vere nasilno umre kakih 100. Ničesar jih ni strah. Občutijo preganjanja, umirajo za Kristusa, vendar umirajo, ker verujejo, da življenja niso izgubili, ampak pridobili za vso večnost.

Krstni izvir je neuničljiv. Ni ga mogoče zabetonirati ne izsušiti, kajti  odprla ga je vojakova sulica, ko je prebodla Jezusovo Srce. Na križu je Jezus zaupal svoji Cerkvi varstvo in oskrbo krstnega izvira. Po Vstajenju Jezus ni zaprl svojega Srca. Še vedno je Božje Srce odprto. Iz ljubezni do vseh ljudi Jezusovo Srce pri vsaki maši črpa kaplje krvi za vse kelihe na naših oltarjih in za vsa odpuščanja grehov po naših spovednicah. Jezusov Srce je torej izvir krstne vode, je izvir Svete Rešnje Krvi in je izvir Božjega usmiljenja, ki nam zaradi ljubezni vedno odpušča grehe.

Velika noč je noč moči krstnega izvira, evharistije in Božjega odpuščanja. Ta krstni kamen, ta tabernakelj, ta oltar in vse te spovednice so močnejši kot vse moči, ki jih premore ta svet. Tukaj domuje večnost, ker tukaj med nami živi in nas ljubi Vstali Kristus. Od tukaj Vstali Kristus z nami odhaja na vse poti našega življenja. Zato moramo peti alelujo, ker to je pesem močnih, svobodnih, veselih in upanja polnih ljudi. Mi vse svoje upe stavimo na Vstalega Kristusa! Oklenimo se Ga in On bo ostal z nami!

Vam, dragi bratje in sestre, ostarelim, bolnim, osamljenim in trpečim želim globoko doživetje teh velikonočnih skrivnosti in srečo bližine Vstalega Gospoda. Amen.

 

+ msgr. dr. Peter Štumpf
soboški škof