Predstavitev posinodalne apostolske spodbude o ljubezni v družini Amoris laetitia

Foto - CTV Foto - CTV

Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so danes predstavili posinodalno apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom Amoris  Laetitia (Radost ljubezni). Dokument je razdeljen v devet poglavij in posvečen ljubezni v družini. Vključuje zaključke dveh sinod o družini, ki sta potekali leta 2014 in 2015, pogoste pa so tudi navedbe iz papeževih katehez o družini in drugih govorov. Sveti oče izpostavlja pomembnost in lepoto družine, ki je osnovana na nerazvezljivi zakonski zvezi med moškim in žensko, obenem pa ne zanemari različnih krhkosti družin, tudi njihovih polomov, pri čemer duhovnike spodbuja k razločevanju.

Papeški dokument Radost ljubezni so predstavili generalni tajnih škofovske sinode, kardinal Lorenzo Baldisseri, dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn in zakonca Francesco Miano in Giuseppina De Simone Miano.

Kardinal Baldisseri: Od veselja evangelija k radosti ljubezni v družini

Pomenljivo je, da Amoris  Laetitia prihaja sredi jubileja Usmiljenja: besedilo se nanj sklicuje tri krat, bulo pa neposredno navaja šest krat. Dokument okrona dvoletno delo sinode, ki je s svojim premislekom dosegla vse razsežnosti družinske ustanove, kot je povedal kardinal Baldisseri. »Človeške družbe, zaznamovane s konflikti in nasiljem, potrebujejo spravi in odpuščanje, začenši pri svojem vitalnem jedru: družini. Jubilej Usmiljenja je zares dobra novica za družine vseh kontinentov, predvsem za tiste ranjene in ponižane.«

Naslov Amoris  Laetitia (Radost ljubezni) je po Baldisserijevih besedah v polni kontinuiteti z apostolsko spodbudo Evangelii Gaudium (Veselje evangelija): od veselja evangelija k radosti ljubezni v družini. Sinodalna pot je predstavila lepoto družine, ko je govorila o ljubezni: ta namreč predstavlja temelje družinske ustanove, kajti Bog je ljubezen treh Oseb, je Trojica in ne osamljenost. Sveti oče v dokumentu poglablja »evangelij zakona in družine« ter ponuja konkretne pastoralne smernice. Ključ branja dokumenta je »logika pastoralnega usmiljenja«, je dodal Baldisseri: »Sveti oče jasno potrjuje nauk o zakonski zvezi in družini, predvsem v tretjem poglavju, ter ga postavlja kot neodpovedljiv ideal.«

Struktura: 9 poglavij, 325 točk, 391 opomb

Spodbuda je sestavljena iz devetih poglavij, razdeljenih v 325 točk, ima 391 opomb in sklepno molitev k sveti družini. Sveti oče pojasni razvijanje dokumenta: uvertura, ki izhaja iz svetih spisov (1. poglavje), dá dokumentu ustrezen ton, zatem pa preide na obravnavanje aktualnih družinskih situacij (2. poglavje) v luči cerkvenega nauka o zakonu in družini (3. poglavje). Zakonska ljubezen (4. poglavje), ki postane rodovitna v družini (5. poglavje), ima v dokumentu osrednje mesto. Sledijo nekatere pastoralne smernice za oblikovanje trdnih in rodovitnih družin, v skladu z Božjim načrtov (6. poglavje), ter za okrepitev vzgoje otrok (7. poglavje). 8. poglavje je povabilo k usmiljenju in pastoralnemu razločevanju v situacijah, ki v polnosti ne ustrezajo idealu, ki ga postavlja Gospod. Apostolska spodbuda se zaključi z nekaterimi potezami družinske duhovnosti (9. poglavje).

Viri

Kardinal Baldisseri je predstavil še nekatere vire, ki jih uporablja papež Frančišek v dokumentu. Osnova sta seveda sklepna dokumenta obeh sinod o družini: 52 krat je citiran Relatio Synodi 2014 in 84 krat Relatio Finalis 2015. »Na ta način sveti oče pripisuje veliko pomembnost kolegijskemu in sinodalnemu delu, ga zbere in vključi,« je zatrdil Baldisseri. Sicer pa se besedilo sklicuje na cerkvene očete (sv. Leon Veliki in sv. Avguštin), srednjeveške in novodobne teologe (sv. Tomaž – citiran je kar 19 krat, sv. Dominik, sv. Ignacij Lojolski – navaja se ga 3 krat, sv. Robert Belarmin, sv. Janez od Križa), na sodobne avtorje (Joseph Pieper, Antonin Sertillanges, Gabriel Marcel, Erich Fromm, sv. Terezija iz Lisieuxa, Dietrich Bonhoeffer, Jorge Luis Borges, Octavio Paz, Mario Benedetti, Martin Luther King). Med papeškimi dokumenti Frančišek navaja na primer: Casti Connubii Pija XI.; Mystici Corpori Christi Pija XII; Humanae Vitae bl. Pavla VI; kateheze o človeški ljubezni in Familiaris Consortio sv. Janeza Pavla II.; Deus Caritas Est Benedikta XVI. Drugi vatikanski koncil je citiran dobrih 22 krat, Katekizem katoliške Cerkve 13 krat, Evangelii gaudium 16 krat. Izstopajo tudi kateheze papeža Frančiška med splošnimi avdiencami, ki so v apostolski spodbudi navedene 50 krat. Citirani pa so tudi nekateri dokumenti Svetega sedeža in nekajkrat dokumenti škofovskih konferenc.

Kardinal Schönborn: Konkretno, preprosto, jasno in realno o družini

Dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn je papeževo apostolsko spodbudo Amoris  Laetitia označil kot berljivo besedilo, polno konkretnosti in realizma. »Na teh dvestotih straneh papež Frančišek govori o ljubezni v družini in to na tako konkreten, tako preprost način, z besedami, ki ogrejejo srce kakor tisti 'dober večer', 13. marca 2013,« je dejal Schönborn in pripomnil, da je to stil Frančiška, ki želi na življenjskih stvareh v svetu govoriti na karseda konkreten način, predvsem ko gre za družino. »Papež Frančišek govori o družinah z jasnostjo, ki jo je težko najdi v dokumentih cerkvenega nauka,« je zatrdil.

Izpostavil je, da papež govori o zakonih in družinah brez kategoriziranja ter poudarja načelo vključevanja vseh. V cerkvenih razpravah o zakonu in družini se pogosto pojavlja tendenca, da bi beseda tekla na dveh tirih. Na eni strani so zakoni in družine, ki so »na mestu«, ki ustrezajo pravilu, kjer vse »gre prav« in »je vse v redu«; potem pa so tu še tiste »neurejene« situacije, ki predstavljajo problem. Kdor se znajde na strani teh »neurejenih«, se mora sprijazniti z dejstvom, da so tisti »urejeni« na drugi strani, pri čemer je kardinal Schönborn govoril iz svoje osebne izkušnje. Kot je dodal, lahko govor Cerkve tukaj tudi rani, lahko da občutek izključenosti.

V dokumentu papeža Frančiška pa je vodilni stavek: »Gre za vključevanje vseh« (AL 297), kajti gre za temeljno razumevanje evangelija: »vsi mi potrebujemo usmiljenje«. »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo« (Jn 8,7), je Schönborn navedel Jezusove besede. Vsi smo namreč na poti; tudi družina, kjer »gre vse prav« je na poti, mora rasti, se učiti, dosegati nove stopnje. »Papež Frančišek je uspel govoriti o vseh situacija brez kategoriziranja, s tistim pogledom temeljne dobrohotnosti, ki je povezana z Božjim srcem, z Jezusovimi očmi, ki nikogar ne izključujejo, ki vsakega sprejemajo in vsem podeljujejo veselje evangelija,« je izpostavil avstrijski kardinal.

Dokument je označil kot »lingvistični dogodek« in pripomnil, da »se je nekaj spremenilo v cerkvenem govoru«. Ta jezikovni preobrat pa je  po njegovem mnenju bilo mogoče zaznati že v času sinodalne poti. »Moje veliko veselje ob tem dokumentu je,« je bil iskren kardinal Schönborn, »da na dosleden način presega površinsko, zunanjo in očitno ločitev med 'urejenimi' in 'neurejenimi' ter vse skupaj postavlja pod skupno postavko evangelija.«

 

Vir: Radio Vatikan.