Praznik sv. Nazarija v Kopru

18.6.2023 Koper God, Škofija Koper, Svetnik
Stolnica v Kopru - Foto Družina Stolnica v Kopru - Foto Družina

V Kopru 18. junija praznujejo praznik sv. Nazarija, zavetnika mesta in prvega škofa v Kopru.

Sv. Nazarij

Mesto Koper po starem izročilu danes obhaja god svojega zavetnika svetega Nazarija, ki naj bi bil prvi škof tega mesta. Vsa koprska škofija se na današnji dan spominja posvetitve koprske stolnice. Stolnica je "mati vseh cerkva v škofiji", ker je v njej sedež stol škofa, prvega učitelja vere in prvega pastirja božjega ljudstva v krajevni Cerkvi, ki je del vesoljne Kristusove Cerkve. Prva koprska stolnica naj bi bila na tem mestu zgrajena že v 9. stoletju. Zunanjščina in notranjščina, zlasti pa arheološka izkopavanja v novejšem času, pričajo, da so jo večkrat prezidavah. Sedanjo obliko in velikost je dobila v prvi polovici 18. stoletja.

Koprska stolnica je bila vedno posvečena Marijinemu vnebovzetju, kot mnogo najstarejših cerkva na slovenskih tleh. Sveti Nazarij pa je bil vedno češčen kot zavetnik mesta. Po izročilu, ki ga sprejemajo skoraj vsi krajevni zgodovinarji, je oglejski patriarh Štefan, ko je uvidel, da ne zmore več sam voditi škofije, ker je s širjenjem krščanstva proti vzhodu vedno bolj rasla, ustregel vernikom v teh krajih: na priporočilo cesarja Justina I. je prosil papeža Janeza I., naj dovoli, da si večja mesta v Istri izberejo lastnega škofa. Izvolili so jih šest, med njimi Nazarija za mesto Kapris ali Egido v Tržaškem zalivu.

Izročilo ve povedati celo to, da je bil Nazarij rojen med letoma 470 in 480 v kraju Elpidum v okolici mesta; nekateri menijo, da v sedanjem Borštu. Za škofa je bil posvečen leta 524, novoustanovljeno škofijo pa naj bi vodil 33 let. Umrl je pred letom 557 in bil pokopan v svoji stolni cerkvi Matere božje. Pred napadi barbarskih narodov so njegove posmrtne ostanke skrili. Odkrili so jih več stoletij pozneje, ko se je nekdanji Kapris ali Kaprarija preimenoval v Justinopolis (po bizantinskem cesarju Justinu II.).

V 12. stoletju je mesto prišlo pod Benečane in vedno bolj se je uveljavljalo ime Capodistria ("glava Istre"). Leta 1380 so Genovežani mesto oplenili in odnesli v Genovo tudi relikvije sv. Nazarija. Šele leta 1422 je koprski škof Jeremija Pola dosegel, da so jih vrnili. Shranjeni so v marmornatem sarkofagu za škofovim sedežem. Na njem je v latinščini napisano: »To domovino ohranjaj in vodi, sveti Nazarij, ki veljaš za očeta in varuha Justinovega mesta.«

Vir: revija Ognjišče.


Vrsta koprskih škofov

1.     sv. Nazarij 524– ?
2.     Maksimilijan om. 557
3.     Agaton om. 567 ali 667
4.     Janez 756 [757]–ok. 767
5.     Senator ok. 767, dalje negotovo

/1180–1186, gotovo pod upravo tržaških škofov./

6.     Aldiger 1186–1216
7.     Vratemar 1216–ok. 1220
8.     Absalon 1220–ok. 1242
9.     Konrad 1245–1270
10.  Azon 1271–1275
11.  Papon 1275–1279
12.  Benvenut Buono 1279–1283
13.  Vitale Simone 1283–1301
14.  Peter Manolesco 1301–1317
15.  Tomaž Contarini 1317–1327
16.  Hugo iz Vicenze 1328–1335
17.  Marko Semitecolo 1336–1347
18.  Urs Delfino 1347–1349
19.  Frančišek Querini 1349–1364
20.  Ludovik Morosini 1364–1390
21.  Janez Loredano 1390–1411
22.  Krištof Zeno 1411–1420
23.  Jeremija Polo 1420–1424
24.  Martin Bernardini 1424–1428
25.  Frančišek Biondi 1428–1448
26.  Gabriel Gabrieli 1448–1472
27.  Peter Bagnacavallo 1472–1473
28.  Simon Vossich 1473–1482
29.  Jakob Vallaresso 1482–1503
30.  Jernej de Sonica (d’Assonica) 1503–1529
31.  Defendo de Valvassori 1529–1536
32.  Peter Pavel Vergerio 1536–1539, končno izgnan 1548
33.  Tomaž Stella 1549–1556
34.  Hadrijan Beretti (Valentico) 1556–1572
35.  Anton Elio 1572–1576
36.  Janez Ingenerio 1576–1600
37.  Hieronim Contarini 1600–1619
38.  Hieronim Rusca 1620–1630
39.  Peter Morari 1630–1652
40.  Baltazar Bonifacio 1653–1659
41.  Frančišek Zeno 1660–1680

/Sedes vacans do 1684./

42.  Peter Anton Delfino 1684–1685
43.  Pavel Naldini 1686–1713
44.  Anton Marija Borromeo 1713–1733
45.  Avguštin Bruti 1733–1747
46.  Janez Krstnik Sandi 1747–1756
47.  Karol Camuzzi 1756–1776
48.  Bonifacij de Ponte 1776–1810

/Kapitularni vikarji do 1830, od tedaj pa do 1977 so redni koprski škofje vsakokratni tržaški škofje./

49.  Matej Raunicher 1831–1846
50.  Jernej Legat 1846–1875
51.  Juraj Dobrila 1875–1882
52.  Janez Nepomuk Glavina 1882–1896
53.  Andrej Marija Šterk 1896–1902
54.  Franc Ksaver Nagl 1902–1910
55.  Andrej Karlin 1910–1919
56.  Angel Bartolomasi 1919–1922
57.  Luigi Fogar 1923–1936
58.  Anton Santin 1938–1975

/17. 10. 1977 ukinjena pridružitev koprske škofije tržaški. Tržaški škofje niso več obenem tudi koprski./

59.  Janez Jenko 1977–1987
60.  Metod Pirih 1987–2012
61.  Jurij Bizjak 2012–