I.

Priprave Romov na praznovanje Marijinega vnebovzetja

Ko se bliža največji Marijin praznik, se v župnijah in romarskih središčih že nekaj dni prej začnejo priprave na ta veliki dogodek in praznovanje. Priprava je tako duhovna, kot tudi praktična. Cilj je lepo sprejeti in ob prazniku duhovno nagovoriti vsakega romarja. Večina ljudi svoje praznovanje začne na praznik z obiskom maše ali romarskega kraja.

Skupina ljudi, ki ta praznik in tudi nekatere druge Marijine praznike, praznuje nekoliko drugače, so Romi (ciganski narod). Zanje je Marijin praznik najgloblja duhovna izkušnja romanja in praznovanja v celem letu. Marijo najgloblje častijo, saj ni hiše, barake ali prikolice, kjer ne bi imeli Marijine slike ali kipa. Marija je zanje v najglobljem in iskrenem čutenju Mati (Daj), ki ima pri Bogu (Devloro) najboljše zveze in mu je najbližje. V tem iskrenem čutenju je tako Božja, da je v njej največ – kolikor je lahko – božanskega (zato ima najboljše zveze). – In kako ji je to uspelo? Ker je Božja mati (Daj Devleskeri) in je rodila Božjega otroka Jezusa.

Na praznik Marijinega vnebovzetja se romsko romanje za veliko Romov začne že nekaj dni prej, ko odidejo na Brezje ali v kakšno drugo Marijino svetišče (npr. Žeželj v Beli krajini ali Turnišče v Prekmurju). Sami pravijo, da je to zanje edini pravi dopust v celem letu, ko si vzamejo čas za praznovanje. To je drugače, kot za ostale zabave. Na romarskem kraju si postavijo (zasilno ali najboljše) bivališče (šotor, prikolico, kombi, avtodom). V vsakem svetišču pozdravijo Marijo (Marijico) in se ji s svojimi besedami izročijo, molijo. Če jih opazujemo, to naredijo na drugačen način, bolj živo (mogoče zato, da jih Marijica gotovo sliši in opazi). Zanje je ta čas dragocen, drugačen. Tako storijo na Brezjah, kjer je zanje pripravljen kamp. V Marijinem svetišču na Brezjah namreč letos drugo leto zapored organizirano sprejemajo te popotnike, ki se jim je s prikolico pridružil tudi njihov župnik Peter Kokotec.

Molitev Zdrava Marija v romskem jeziku:

Pozdravindi Marija,
milosti pherdi,
Devloro hilo tuha,
blagoslovindi hinjas među đuvlja
i blagoslovindo hilo chavo nu tute, Jezus.
Sveto Marija, daj devleskeri,
mang vašu mende grešniki,
kana i nu ura kada merana.
Amen.

II.

Blaženi romski mučenec Ceferino Giménez Malla

Romi in tisti, ki jih bolje poznajo, se priporočajo blaženemu mučencu Zeferinu, Romu in priprošnjik Romov. Njegova priprošnja in življenjska pot je dokaz neprecenljive Božje ljubezni, ki ne izbira rase, kulture ali stopnje izobrazbe, ampak je njeno vodilo ljubezen sama.

Med romskim ljudstvom, ki je malo poučeno o krščanski veri ter raztreseno po svetu in Evropi, je dozorel prvi priprošnjik. Blaženi Zeferin se je rodil v Španiji leta 1861 v družini španskih Romov in ni znal pisati. V mladosti je bil nomadski trgovec s konji, ki ni poznal vseh krščanskih naukov, znal pa je moliti. Posebej pri srcu mu je bila molitev rožnega venca. V zrelejših letih se je ustalil v kraju Barbastro, kjer se je tudi cerkveno poročil in se vsak dan udeleževal maše. Čeprav je bil nepismen, je postal katehist in je rad pomagal siromašnim romskim rojakom ter posredoval v raznih sporih. Ob začetku španske državljanske vojne je želel obraniti nekega duhovnika pred nasiljem republikanskih vojakov, za kar so ga 9. avgusta 1936 kaznovali z ustrelitvijo skupaj s krajevnim škofom in drugimi. Papež Janez Pavel II. (1978–2005) ga je 4. maja 1997 razglasil za blaženega.

Brezje

Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah vsak dan sprejema romarje. Ni trenutka, ko ne bi nekaj romarjev želelo izročiti Božji Materi svojih prošenj, zahval ali se ji posvetiti. Konec tedna se število še poveča. Pet dni pred praznikom Marijinega vnebovzetja – letos torej že v petek, 10. avgusta 2012, so Romi do poznih nočnih ur prihajali v kamp in se začeli pripravljati na praznovanje. Eden od romarjev je postal tudi romski župnik Peter Kokotec, ko je v improvizirani kamp pripeljal majhno prikolico.

V petek, 10. avgusta 2012, so do poznih nočnih ur romske družine prihajale na Brezje, kjer so potekala prva srečanja. Na Brezjah je nastalo pravo romsko naselje. Vsi prihajajo razigrani in veseli, da se je njihov dopust začel. Prvo presenečenje, ob katerem človek začuti delovanje Božje milosti, je bilo pozdravljanje iz vsakega vozila. Nihče ni pozabil na župnika, ki je bil lansko leto z Romi na Brezjah. S kakšnim veseljem so pozdravljali: »Raše/rašaj (župnik), mi smo prišli. Tukaj smo pri Marijici.« Zastavili so vprašanje: »Ali bomo tudi letos imeli procesijo z Marijico?« Na vrsti so srečanja. Srečanja, polna blagoslovov, pozdravljanja, veselja. Pred prikolico, kjer je Marijina slika in kip s prižgano svečo, se ustavljajo družine. Pozdravijo Marijico in jo pobožajo, otroci pa jo poljubijo. Usedejo se in sprašujejo. Pogovarjajo se o čudovitih Božjih delih in konkretnem delovanju Božje milosti v našem življenju. Družine se menjajo. Njihovi člani prihajajo do prikolice, v kateri je nastanjen rašaj.

Župnik pravi, da je videl mnogo otrok, tudi dojenčkov. Spominja se nekaterih mamic, ki so jih lansko leto z brati frančiškani pri Mariji posebej blagoslovili, ko so pod srcem nosile novo življenje. Letos so k Mariji že prinesle svoje otročiče. Pripravili bodo blagoslov otrok in jih izročili varstvu Matere Božje. Še posebej malo Glorijo, ki so jo na Brezje prinesli z veliko prošnjo za njeno zdravje. Stara je pet mesecev in ima hudo s srčno okvaro ... Pogled nanjo spregovori o njeni bolezni ... Tudi Romi k Mariji Pomagaj prihajajo s svojimi preizkušnjami.

Besedilo je pripravil koordinator za pastoralo Romov v Cerkvi na Slovenskem Peter Kokotec.