V okviru delovnega obiska predstavnikov Vlade Republike Slovenije v Prekmurju se je v torek, 29. maja 2012, v prostorih Škofije Murska Sobota na Gregorčičevi ulici 4 v Murski Soboti predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša s spremljevalci srečal s krajevnim škofom msgr. dr. Petrom Štumpfom in njegovimi sodelavci.
Predsednika Vlade Janeza Janšo so spremljali minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Žiga Turk, vodja kabineta predsednika vlade Nika Dolinar Divjak, državni sekretar Janez Ujčič, Ina Kukovič in Nataša Furman. Ob škofu ordinariju msgr. dr. Petru Štumpfu so bili navzoči generalni vikar msgr. Franc Režonja, škofijski ekonom Alojz Benkovič in stolni župnik Goran Kuhar.
Prisotni so se v pogovoru najprej dotaknili gmotnega stanja škofije in ob tem spregovorili o pastoralno ekonomskem vidiku njene prihodnosti. Kot izziv na trenutno stanje v družbi in Cerkvi na Slovenskem je škof predstavil prihod sester klaris v Turnišče, ki ima dvojni pomen. Najprej molitvenega, nato pa tudi pričevanjskega v obliki pristnega evangeljskega življenja z uboštvom. Gre za razsvetlitev že nekoliko zamegljene zavesti o tem, kaj je pravo evangeljsko življenje. To ne pomeni, da bi klarise delale namesto nas to, kar moramo narediti mi, je povedal škof in poudaril, da moramo ob poslanstvu omenjenih redovnic tudi mi premisliti, kakšni kristjani smo v očeh Jezusa Kristusa.
V osebnem pogovoru med predsednikom Vlade Janezom Janšo in škofom ordinarijem dr. Petrom Štumpfom, je škof predstavil šestletno pot delovanja Škofije Murska Sobota. Zgodovinske težnje o tovrstni samostojnosti so znane že od leta 1920 dalje. Takrat do ustanovitve sicer ni prišlo, njihovi temelji pa so bili vedno zavezani krščanski veri, katolištvu. Načelno so odklanjali ideje ruskega boljševizma, ki se je preko Madžarske poskušal uveljaviti tudi v Prekmurju. Ljudje niso sprejeli boljševistične republike, ki je trajala od maja do junija 1919. Duhovniki so takrat »v ljudeh držali vero«, kot so sami radi rekli. Duhovniki so takrat namreč nameravali ustanoviti kontemplativni samostan, ki bi postal duhovno središče za Prekmurje, predvsem v duhovno korist krščanskim družinam z več otroki, moralnemu življenju ter zavezanosti Mariji in evharistiji.
Do ustanovitve škofije je prišlo leta 2006 in v preteklih šestih letih delovanja je Škofija Murska Sobota vzpostavila svojo strukturo, ki je zaživela. To je škofija, ki se v prelomnih časih za Cerkev na Slovenskem naslanja na dobrotna srca ljudi. Škof je poudaril, da bo škofija, ki je brez nepremičnin, lahko preživela in delovala samo od darov ljudi, kar evangeljsko pomeni dar uboge vdove.
Sogovornika sta spregovorila o prispevku škofije k verski in kulturni prenovi v Pomurju. Škof je predsedniku vlade izrazil zaskrbljenost nad občasnimi poskusi oživljanja komunistične preteklosti v pokrajini, ki se kot subkultura želi uveljaviti in dobiti legitimnost v kulturi in na ostalih področjih javnega življenja. V pogovoru je škof med drugim izrazil nezadovoljstvo nad tem, da je Katoliška Cerkev povsem izključena iz projekta EPK – Murska Sobota, kot evropsko mesto kulture.
Škofijski ekonom Benkovič je z ministrom Turkom spregovoril o ohranjanju identitete narodnosti in vere v Porabju, kjer soboški škofijski duhovniki občasno mašujejo v slovenskem jeziku, med porabske Slovence pa prinašajo tudi slovenske tiskovine.
Na srečanju je bila dana ideja o ekumenski šoli v pokrajini ob Muri, ki bi bila potrebna in dobrodošla.
Predsednik vlade je poudaril, naj škofija vztraja pri zastavljenih projektih in ciljih. V sklepnih besedah se je škof zahvalil vladi, da je z obiskom škofiji izrazila priznanje za njeno dosedanje delo.
Dodatne informacije dobite na sedežu Škofije Murska Sobota na Gregorčičevi ulic 4 v Murski Soboti, tel. 0590/80–620, e-naslov: ordinariat@skofija-sobota.si.
