Papež Frančišek: Pot za premagovanje strahov je prijateljski in spoštljiv dialog med pripadniki različnih verskih izročil

28.11.2013 Vatikan Ekumenizem, Islam, Sveti sedež

Konstruktiven dialog med osebami različnih verskih izročil prispeva k preseganju strahov. Tako se glasi eden od poudarkov papeževega govora, namenjenega udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za medverski dialog. Slednje je potekalo v Vatikanu od 25. do 28. novembra na temo Člani različnih verskih izročil v civilni družbi.

Papež Frančišek je dejal, da se katoliška Cerkev zaveda vrednosti pospeševanja prijateljstva in spoštovanja med moškimi in ženskami različnih verskih izročil. To postaja tudi vedno bolj pomembno, bodisi zato, ker je svet na nek način postal 'manjši', bodisi zato, ker pojav migracije povečuje stike med osebami in skupnostmi različnih izročil, kultur in verstev. Ta stvarnost predstavlja izziv za razumevanje vere in za konkretno življenje lokalnih Cerkva, župnij in mnogih vernikov.

Tema plenarnega zasedanja je zato po Frančiškovih besedah zelo aktualna. Kot je zapisal v spodbudi Evangeljsko veselje, »drža odprtosti v resnici in ljubezni mora zaznamovati dialog z verniki nekrščanskih verstev, kljub različnim oviram in težavam, predvsem fundamentalizmom na obeh straneh« (EV, 250). V svetu namreč ne manjka okolij, kjer je sobivanje težko. Politični in ekonomski razlogi se pogosto pridružujejo kulturnim in verskim razlikam ter spodbujajo nerazumevanje in napake iz preteklosti. Vse to lahko povzroči nezaupanje in strah. »Obstaja ena sama pot, da se premaga ta strah, in to je pot dialoga, srečanja, zaznamovanega s prijateljstvom in spoštovanjem,« je poudaril papež.

Dialogizirati po Frančiškovih besedah ne pomeni odpovedati se lastni identiteti, ko gremo naproti drugemu, niti pristajati na kompromise glede vere in krščanske morale. Resnična odprtost pomeni ohraniti trdnost v lastnih prepričanjih, z jasno in radostno identiteto, ki je ravno zato odprta za razumevanje razlogov od drugega, zmožna spoštljivih človeških odnosov, prepričana, da je srečanje z nekom, ki je različen od nas, lahko priložnost za rast v bratstvu, obogatitev in pričevanje. »Iz tega razloga se medverski dialog in evangelizacija ne izključujeta, ampak se obojestransko hranita,« je dodal papež. »Ničesar ne vsiljujemo, ne uporabljamo nikakršno goljufivo strategijo, da bi pritegnili vernike, temveč pričujemo z veseljem, preprostostjo to, v kar verujemo, in to, kar smo.« Srečanje, kjer bi vsak postavil na stran to, v kar veruje, se pretvarjal, da se je odpovedal tistemu, kar mu je najljubše, zagotovo ne bi pomenilo pristnega odnosa. Šlo bi zgolj za hlinjeno bratstvo. »Kot Jezusovi učenci se moramo potruditi in premagati strahove, biti vedno pripravljeni narediti prvi korak, ne da bi izgubili pogum pred težavami in nerazumevanjem,« je spodbudil Frančišek.

Konstruktiven dialog med osebami različnih verskih izročil prispeva k preseganju še enega strahu, ki ga vedno pogosteje srečujemo v najbolj sekulariziranih družbah, in to je »strah pred različnimi verskimi izročili in pred versko razsežnostjo kot tako«, je v nadaljevanju dejal sveti oče. Na vero se gleda kot na nekaj nekoristnega ali celo nevarnega, je pojasnjeval. Včasih se zahteva, da se verniki odpovejo svojim verskim in moralnim prepričanjem pri opravljanju poklica. Razširjena je miselnost, da bi sobivanje bilo mogoče samo, če bi se prikrivalo lastno versko pripadnost ter se srečevalo v neke vrste nevtralnem prostoru, kjer ni nobenega sklicevanja na nadnaravno. A kako bi tukaj bilo mogoče ustvariti resnične odnose, zgraditi družbo, ki bi bila avtentična hiša vseh, pri tem pa zahtevati, da se odstrani tisto, kar vsak smatra za intimen del svojega bistva? »Nemogoče je razmišljati o nekem bratstvu iz laboratorija.« Seveda je nujno spoštovanje prepričanj drugih, tudi tistega, ki ne veruje, a »moramo imeti pogum in potrpežljivost ter stopiti v srečanje drug drugemu takšni kot smo. Prihodnost je namreč v spoštljivem sobivanju različnosti in ne v poenotenju z eno samo miselnostjo, ki je teoretično nevtralna.« Nujno je torej priznati temeljno pravico do verske svobode, v vseh njenih razsežnostih. Cerkev je prepričana, da je to pot za izgradnjo miru na svetu, je še poudaril papež Frančišek.


Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan