Papeževo romanje v Sveto deželo se je sklenilo v ponedeljek, 26. maja. Med povratnim letom iz Tel Aviva v Rim je na letalu potekala tiskovna konferenca z novinarji, ki so svetega očeta spremljali na potovanju. Med odgovarjanjem na njihova vprašanja je papež Frančišek povedal, da so bile njegove geste med romanjem spontane. Dlan, položena na zid med Palestino in Izraelom, poljub preživelim v spominskem muzeju Yad Vashem, poljub Božjega groba: »Geste, tiste, ki so najpristnejše, so tiste, ki niso načrtovane, tiste, ki pridejo same od sebe.«
Molitveno srečanje v Vatikanu
O povabilu izraelskega in palestinskega predsednika na molitveno srečanje v Vatikan je papež Frančišek nekoliko razmišljal že prej, saj je dogodek povezan z veliko logističnimi problemi. Tako je pojasnil, da to srečanje ne bo predstavljalo poskusa posredovanja ali iskanja rešitev: »Ne. Zbrali se bomo le, da bi molili. Nato se bo vsakdo vrnil domov. Verjamem pa, da je molitev pomembna, in moliti skupaj ne da bi razpravljali kaj drugega pomaga.« Papež je o tem molitvenem srečanju dodal še, da je za organizacijo praktičnih zadev naprosil kustosa Svete dežele.
Na vprašanje o vrnitvi Jeruzalema Palestini je papež Frančišek dejal, da je stališče Vatikana glede tega verskega značaja. Želi, da bi bilo negovano kot glavno mesto treh religij in mesto miru. Za to pa se je potrebno pogajati. In na pot pogajanja je treba stopiti s poštenostjo, bratstvom in medsebojnim zaupanjem. To je edina pot miru in zanjo je potreben pogum.
Pogovor s patriarhom Bartolomejem
Nadalje je papež Frančišek spregovoril o srečanju s patriarhom Bartolomejem. Pogovarjala sta se o edinosti, je dejal: »Toda edinost nastaja na poti, edinost je pot. Edinosti ne moremo nikoli doseči na teološkem kongresu.« Je del življenja, kot je že pred petdesetimi leti patriarh Atenagora dejal papežu Pavlu VI. Hoditi skupaj, moliti skupaj, delati skupaj, pomagati si med seboj. Del te »skupne hoje« je na primer viden v Rimu in drugod, kot je spomnil papež, kjer mnogi pravoslavni verniki uporabljajo katoliške cerkve. Z ekumenskim patriarhom sta se pogovarjala tudi o datumu velike noči, ki je »znamenje edinosti«. Nekoliko smešno je, če govorimo: »Povej mi, kdaj bo vstal tvoj Kristus? Prihodnji teden. Ah, moj pa je vstal pretekli teden …« Papež Frančišek je povedal še, da sta se s patriarhom pogovarjala kot brata, da se imata rada, da sta si pripovedovala o težavah njunega vodenja. In dotaknila sta se tudi vprašanja ekologije, glede katerega sta oba zelo zaskrbljena. Nista pa se ustavila ob vprašanju celibata, ki je v odnosih s pravoslavnimi drugotnega pomena. Papež je tudi pojasnil, da celibat »ni verska dogma«, pač pa »pravilo življenja«, ki ga sam zelo ceni in ga vidi kot »dar za Cerkev«.
Verska svoboda
Naslednje mednarodno apostolsko potovanje papeža Frančiška bo na vrsti avgusta, ko bo obiskal Južno Korejo. Eno izmed vprašanj se je zatorej dotaknilo verske svobode, pravice, ki ni spoštovana v azijskih državah kot sta Severna Koreja ali Kitajska, sosedi Južne Koreje, pa tudi marsikje drugod po svetu. Papež je izrazil prepričanje, da je danes več mučencev kot v prvih časih Cerkve. Obstajajo kraji, kjer se ne sme nositi križa, ne sme se imeti Svetega pisma, otrok se ne sme poučevati katekizma, ne sme se niti moliti skupaj: »Moramo se približati, ponekod z opreznostjo, da bi jim pomagali; moramo pa tudi moliti za te Cerkve, ki trpijo, zelo trpijo.«
Naslednji dve apostolski potovanji papeža Frančiška namenjeni azijski celini
Papež Frančišek je nadalje povedal še, da bo Južni Koreji sledil še en obisk azijske celine. Njegovo četrto mednarodno apostolsko potovanje, po papeževih besedah predvideno meseca januarja, bo namenjeno državama Šrilanka in Filipini.
Družina
Vprašanja med tiskovno konferenco so se med drugim dotaknila tudi prihodnje sinode, posvečene družini. Papež je pojasnil, da bodo pogovori tekli o problemih, bogastvu in aktualni situaciji družine, ki je danes v krizi. Ni mu bilo všeč, da se je mnogo oseb odzvalo s prepričanjem, da bo sinoda omejena na vprašanje ločenih in obhajila, kar je bilo zgolj del petega poglavja uvodnega predavanja kardinala Kasperja preteklega februarja. Pastoralni problem družine je »zelo, zelo obsežen«, je poudaril papež Frančišek in dodal še, da je prepričan, da je bil Sveti Duh tisti, ki je pripeljal do izbire prav te teme za prihodnjo sinodo.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
