Odgovor na novinarska vprašanja ob obisku Ad limina Apostolorum slovenskih škofov

23.2.2018

DNEVNIK

Spoštovani,

najlepša hvala za poslana vprašanja. Pošiljam vam odgovore. V času obiska Ad limina bomo na naši spletni stran katoliska-cerkev.si poročali o srečanjih na kongregacijah in s papežem Frančiškom.

Lep pozdrav,
Tadej Strehovec


Kaj je ključni namen obiska Ad Limina Apostolorum?  
Namen obiska Ad limina je obisk škofov na grobovih apostolov Petra in Pavla ter srečanje s papežem Frančiškom. Ob tem bodo škofje obiskali tudi nekatere kongregacije in dikasterije rimske kurije ter se srečali z njihovimi predstojniki.

Kako obisk poteka? Se pravi, kaj bodo škofje povedali v Rimu, komu (katerim kongregacijam oziroma katerim ustanovam), kaj bodo prefekti in drugi vodje teles v skladu s pričakovanji in prakso takšnih obiskov vprašali in povedali slovenskim škofom?  Gre pričakovati navodila, očitke, kritiko (ne)opravljenega dela, pohvale?  
Namen tega obiska je predstaviti položaj Cerkve v Sloveniji ter izpostaviti tako prednosti kot izzive s katerimi se bo Cerkev v Sloveniji soočala v prihodnje. Ena od tem bo prav gotovo bližnja Sinoda škofov o mladih ter duhovnih poklicih. Slednje je izziv za Cerkev v Sloveniji, ker se sooča s pomanjkanjem duhovnih poklicev ter reorganizacijo pastoralnega dela še posebej na področju župnij (v Škofiji Koper že poteka reorganizacija župnij).

Kdo  bo  sestavljal delegacijo slovenske katoliške cerkve?  Po kakšnem ključu so bili izbrani  predstavniki? Kdo vodi delegacijo?  
Delegacijo bo sestavljalo devet nadškofov oz. škofov: predsednik SŠK nadškof Zore, podpredsednik SŠK nadškof Cvikl, škofje Lipovšek, Štumpf, Bizjak, Glavan ter Jamnik, Šuštar in Pirih.

Po pravilu mora vsaka evropska država (ali vsaka metropolija?)  opraviti  ta obisk  vsakih pet let. Slovenski škofje pa so bili zadnjič v Rimu leta 2008.  Zakaj se je to zgodilo? Jih papež ni povabill?  Zaradi katerih razlogov? So temu botrovali finančni zlom mariborske nadškofije, odstopi in umiki škofov? Ali kaj drugega?
Na to vprašanje lahko kompetentno odgovori samo Sveti sedež. Dejstvo pa je, da je v vmesnem obdobju odstopil papež Benedikt in bil izvoljen papež Frančišek. Zaradi tega je prišlo do odloga obiskov Ad limina skoraj vseh škofovskih konferenc. Prav tako papež Frančišek v času Svetega leta usmiljenja ni sprejemal obiskov Ad limina.

Kaj bodo slovenski škofje izpostavili v Rimu? Katere ključne težave in  negativne trende? In katera pozitivna dogajanja?
Škofje bodo sogovornike seznanili s položajem Cerkve v Sloveniji. Še posebej bodo izpostavili odprta oz. nerešena vprašanja med Cerkvijo in državo; izziv pomanjkanja duhovnih poklicev, pomen dela z mladimi in družinami itd.. Posebej bodo izpostavili tudi vlogo Slovenske Karitas pri skrbi za uboge, begunce in zasvojene; vlogo Cerkve na področju vzgojno izobraževalne dejavnosti ter skrbi za kulturno dediščino.

So morda kakšni obiski  Ad Limina Apostolorum znani v zgodovini kot posebni, prelomni, posebej zanimivi?  
Zgodovinsko gledano je bil prvi obisk Ad limina, obisk apostola Pavla pri apostolu Petru v Jeruzalemu. Že od začetka Cerkve velja, da so škofje dolžni skrbeti za povezanost krajevnih cerkva s papežem in s tem s celotno Cerkvijo. V tem smislu bo tudi obisk slovenskih škofov v Rimu priložnost, da potrdijo to povezanost ter papežu Frančišku ponovno izrečejo vabilo, da obišče Slovenijo.