Izjava Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci ob sprejemanju Zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

 

V slovenski javnosti poteka že nekaj tednov intenzivna razprava ob zakonu, ki bi naj urejal področje umetne oploditve. Žal se je spet pokazalo, da mnogim, ki odločilno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja in na politične odločitve, ni veliko mar ne stroka ne takšni in drugačni argumenti. Na tipično ideološki način se ljudi preprosto razdeli na konservativce in napredne, na tiste, ki bi ljudem v stiski radi pomagali in one, ki za ceno svojih moralnih načel ne vidijo posameznikovih želja, pravic in svoboščin. Na tak način se stroko ignorira, kar bo prej ali slej imelo številne pogubne posledice za narod in državo.

Katoliška cerkev je svoje gledanje na vprašanja umetne oploditve argumentirano predstavila v različnih dokumentih. Pri tem je potrebno poudariti predvsem dva vidika. Prvič, sodobna tehnologija je na področju medicine naredila velik razvoj, ki je v dobrobit človeku in njegovemu zdravju. Drugič, stiska ljudi, ki so neplodni, je velika in vredna vse pozornosti. Treba jim je pomagati.

Za pomoč te vrste pa umetna oploditev ni edino sredstvo. Terapevtski posegi, ki imajo namen, da zagotovijo človeku njegovo potencialno rodovitnost (npr.: mikrokirurški posegi, zdravljenje okužb in endokrinih motenj), so zelo primeren način pomoči vsem, ki imajo težave s spočetjem. Na tem področju ima medicina veliko možnosti, ki še zdaleč niso izkoriščene, ljudje pa so z njimi tudi premalo seznanjeni. Prav tako se v aktualni razpravi nič ne govori o psihosomatskih razlogih za neplodnost oziroma plodnost. Medtem ko je v medicinski stroki danes jasno, da je veliko bolezni pogojenih z duhovnim in duševnim stanjem človeka, kar velja tudi za neplodnost, se ob sedanji razpravi te vrste vprašanja sploh ne upoštevajo. Ni samo umetna oploditev civilizacijska pridobitev, ampak je tudi povečana neplodnost posledica naše civilizacije in našega načina življenja.

Ko ima Katoliška cerkev v teh vprašanjih resne etične pomisleke, izhaja iz podmene, da je na človeka potrebno gledati kot na telesno in duhovno enovito bitje, kot na osebnostno naravo, ki ne dovoljuje, da bi človeka zreducirali na brezimno biološko maso. Dostojanstvo človeka v vsej njegovi stvarnosti tudi zahteva, da ga ščitimo od spočetja do smrti. Odkrivanje človekovega genoma to stališče vedno bolj potrjuje.

Katoliška cerkev zagovarja monogamno družino, ki temelji na medsebojni osebni podaritvi moža in žene in njuni odprtosti za rodovitnost. Govoriti o individualni pravici do otroka je s tega vidika nesprejemljivo, ker tudi mati nima pravice do otroka, še manj pa pravico nad otrokom. Človek človeku ni pravica ampak dar, temeljni medčloveški odnos pa je medsebojno spoštovanje, tudi spoštovanje matere do - rojenega ali nerojenega - otroka. Vse oblike heterologne oploditve pa so v nasprotju z monogamno družino in resničnim dobrim za otroka.

Izhajajoč iz človeka kot telesno duhovne enovitosti je tudi prokreativno dejanje moža in žene osebno in ne zgolj biološko dejanje. Neplodnost je predvsem problem biološke stvarnosti človeka, ki je tudi umetna oploditev ne more v celoti odpraviti. Človek kot oseba pa se lahko na rodoviten način uresniči tudi, če je neploden. S tega vidika je v naši kulturi nekaj hudo narobe, če imamo v isti kliniki vrste za splav in vrste za umetno oploditev.

Zaradi cele vrste medicinsko-etičnih, etično-pravnih in etično-ekonomskih problemov, ki so povezani z umetno oploditvijo, komisija Pravičnost in mir apelira na slovensko javnost, da razpravo o tako pomembnih vprašanjih človeške prihodnosti prenesemo iz ideološko-politične ravni na raven strok, ki se ukvarjajo s človekom. Od državnega zbora pa pričakuje, da bo bolj kakor doslej upošteval mnenja strokovnjakov in sprejel zakon, ki bo strokovno utemeljen in ki ga bo spremljala celovita informiranost prizadetih o etičnih dilemah umetne oploditve.

 

V Ljubljani, 18. julija 2000

Dr. Anton Stres, mariborski pomožni škof,
predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci