Novo leto, praznik Marije, svete Božje Matere

1.1.2018 Katoliška cerkev in Cerkev na Slovenskem Jezus Kristus, Marija, mir, Teologija, Ekumenizem
Upodobitev Marije, Božje Matere - Theotokos v katedrali v Monreale na Siciliji - Vir: splet Upodobitev Marije, Božje Matere - Theotokos v katedrali v Monreale na Siciliji - Vir: splet

Na novoletni dan, 1. januarja, v Katoliški cerkvi praznujemo praznik Marije, svete Božje Matere ter svetovni dan miru. Prvi dan leta, s katerim začenjamo novo koledarsko leto in pri bogoslužju prosimo za Božji blagoslov, je posebej posvečen Mariji oz. njenemu Božjemu materinstvu.


  1. Pogled v zgodovino

Cerkveni zbor v Efezu

Praznik Marije, svete Božje Matere praznujemo 1. januarja. Grško obliko naslova Theotokos (Bogorodica) – Božja Mati so ji na osnovi razširjene ljudske pobožnosti pripisovali že v 3. stoletju, uradno pa ga je potrdil cerkveni zbor v Efezu leta 431. Takrat je bila potrjena resnica o tem, da sta v Jezusovi osebi dve naravi, Božja in človeška. Od tod izhaja tudi najstarejša verska resnica o Mariji, da je Mati Božjega sina. To je bil povod, da se je pobožnost do Marije, Božje Matere močno razširila. Krščanske skupnosti pa so ji posvetile vrsto cerkva, med katerimi je v Rimu najbolj znana bazilika Svete Marije Velike (Marije Snežne).

Drugi vatikanski cerkveni zbor

Drugi vatikanski cerkveni zbor (1962–1965) v povezavi z Marijinim Božjim materinstvom pravi: »Iz nje je Božji sin privzel človeško naravo, da bi s skrivnostmi svojega življenja na zemlji osvobodil človeštvo od greha«. Dogmatična konstitucija o Cerkvi Marijo 12-krat poimenuje kot Božjo Mater.

Marija je tudi Mati Cerkve. Papež Pavel VI. (1963–1978) je Mariji med zgoraj omenjenim cerkvenim zborom, 21. novembra 1964, podelil naziv Mati Cerkve. Papež je s tem dejanjem posebej poudaril, da je Marija tudi Mati vsakega posameznega vernika, kot ji je to naročil umirajoči sin Jezus na križu, da je namreč Mati vsakega njegovega učenca (prim. Jn 19,26–27).[1]

Lik in zgled Marijine osebnosti za verujoče pomenita izziv za oseben razmislek o njenem pomenu. Marija je priprošnjica, ki lahko izprosi močnejšo ljubezen do Jezusa.


  1. Prazniki, povezani z Jezusovo Materjo Marijo

V cerkvenem letu poleg 1. januarja obeležujemo tudi naslednje praznične dneve, povezane z Jezusovo Materjo Marijo. Marija je najtesneje povezana s skrivnostjo Božjega učlovečenja, kot tudi s skrivnostjo človeškega odrešenja. Naslovi, ki so jih verniki in Cerkev dali Mariji, kot je privilegij, da je brezmadežna, v nebesa vzeta in drugi, imajo temelj v njeni poklicanosti, da je bila Odrešenikova Mati. Naslov Božja Mati izraža Marijino poslanstvo v zgodovini odrešenja in njeno posebno vlogo v skrivnosti Kristusa in Cerkve.

25. marec, Gospodovo oznanjenje Mariji. Na ta dan praznujemo obisk nadangela Gabrijela pri Devici Mariji v Nazaretu. Nadangel ji je sporočil, da bo spočela od Svetega Duha in da se bo dete imenovalo Božji sin (prim. Lk 1,26–38).

15. avgust, Marijino vnebovzetje. Na ta dan obhajamo posebno milost, ki je je deležna Jezusova Mati Marija. Po smrti je bila z dušo in telesom vzeta v nebo. Marijino vnebovzetje je največji Marijin praznik.

8. september, rojstvo Device Marije. Na ta dan praznujemo Marijino rojstvo.

8. december, brezmadežno spočetje blažene Device Marije. Na ta dan praznujemo posebno milost, ki je je bila deležna Devica Marija. Zaradi Božjega materinstva je bila obvarovana madeža izvirnega greha, s katerim smo zaradi greha Adama in Eve zaznamovani vsi ljudje in se nam izbriše pri zakramentu krsta, s katerim se včlenimo v občestvo Cerkve.

Z Marijo so povezani tudi naslednji praznični dnevi:

  • 2. februar, Jezusovo darovanje, svečnica. Štirideset dni po božiču se spominjamo Jezusovega darovanja v templju (prim. Lk 2,22–38). To je spomin na dan, ko sta Mati Marija in krušni oče Jožef Jezusa prinesla v tempelj v Jeruzalemu.
  • Praznik Marije, Matere Cerkve praznujemo na binkoštni ponedeljek.
  • 25. december, božič – Gospodovo rojstvo. Na božič praznujemo Jezusovo rojstvo v Betlehemu (prim. Mt 1,18–25 in Lk 2,1–7), ki je za veliko nočjo Gospodovega vstajenja od mrtvih drugi največji krščanski praznik.
  • Praznik svete družine obhajamo v nedeljo po božiču. V primeru, ko med božičem in novim letom ni nedelje, praznik svete družine obhajamo 30. decembra. Člani svete družine so bili Jezus, Devica Marija in mož Device Marije sv. Jožef. Cerkev vernikom njihov način družinskega življenja postavlja za zgled (prim. Mt 2,13–15.19–23).

[1] Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: »Žena, glej, tvoj sin!« Potem je rekel učencu: »Glej, tvoja mati!« In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi.