Nagovor škofa Lipovška na XIII. redni sinodi škofov v Rimu

16.10.2012 Vatikan Nova evangelizacija
Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek Celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek

Sveti oče, spoštovani sinodalni očetje, sestre in bratje v Kristusu!

V Cerkvi na Slovenskem smo si vedno prizadevali za to odrešenjsko zavest in poslanstvo župnije, še posebej v pokoncilskem času, ko smo uresničevali koncilska in pokoncilska liturgična in pastoralna navodila. Na ravni škofij in tudi na narodni ravni so bili različni pastoralni forumi in srečanja, ki so poživljali krščansko življenje po naših župnijah, vedno v treh glavnih razsežnostih duhovnega poslanstva Cerkve, ki se uresničuje v oznanjevanju, bogoslužju in diakoniji. Ti pastoralni forumi in prenovitveni procesi so dobili svojo dokončno obliko v letih 1999 do 2001, ko smo obhajali Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem in z njegovimi smernicami in sklepi vstopili v novo tisočletje.

V duhovnem zorenju za leto vere smo pripravili Slovenski pastoralni načrt Pridite in poglejte, ki v prvem delu prikazuje duhovni utrip Cerkve v Sloveniji, v drugem delu pa prinaša okvirni program in navodila, kaj storiti, da bodo v duhu nove evangelizacije naše župnije postale živa občestva Cerkve, ko bodo najprej župljani sami vstopili v skrivnost in utrdili povezanost s Kristusom in nato z apostolsko gorečnostjo tudi drug drugemu pomagali k osebni veri in srečanju z Jezusom, da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju (prim. Jn 10,10).

V tem pastoralnem dogajanju imajo pomembno vlogo vsi pastoralni sodelavci v župniji, še posebej člani župnijskega pastoralnega sveta, ki smo jim v pokoncilskem obdobju posvetili veliko pozornosti in so skupaj s škofi, duhovniki, redovniki in redovnicami nosilci in animatorji prenove krščanskega življenja. Med pokoncilskimi viri in dokumenti ima osrednje mesto Katekizem Katoliške Cerkve, ki je teološko, pastoralno in duhovno vodilo in kažipot, kako je treba vero poznati in slaviti, jo obhajati (zakramenti), živeti (zapovedi) in moliti.

Pastoralni načrt Pridite in poglejte upošteva družbeno okolje, v katerem se uresničuje duhovno poslanstvo Cerkve, ki ga določajo posebej družbeni premiki v letih 1990–1991, ko smo doživeli samostojno Slovenijo in demokratične spremembe. Morda smo mislili, da bodo demokratične spremembe omogočile evangelizacijo, pa je namesto državnega ateizma prišel praktični ateizem in z njim vsi drugi pojavi, ki jih poznamo pod imenom sekularizirana, permisivna in hedonistična družba in kultura, s katero se posebej sooča Cerkev v Evropi, pa tudi ponekod drugod po svetu. Razen tega so pri nas še vedno močno prisotni vplivi ateistične ideologije, kar se vidi tudi po tem, da smo v Evropi edina država, ki v šoli nima verouka. Celotna evangelizacija se zato uresničuje v družini in v župniji. Vpliv sekularizacije ali načina življenja, kakor da Boga ni, se kaže tudi v krizi moralno-etičnih vrednot v družini in tudi v družbi, kjer se srečujemo ne le z nasprotnimi, ampak včasih tudi z veri in Cerkvi sovražnimi tokovi.

Kljub vsem negativnim okoliščinam in vplivom zaznavamo tudi pozitivne vidike in znamenja krščanskega življenja. V zadnjih letih se je v Cerkvi na Slovenskem močno povečala dejavnost laikov, različnih sodelavcev pri bogoslužju in še posebej članov župnijskih pastoralnih svetov, v katerih sodelujejo predstavniki različnih stanov, služb, skupin in duhovnih gibanj v župniji. Veseli smo rasti prostovoljstva, še posebej pri župnijskih Karitas, ki s telesnimi in duhovnimi deli usmiljenja razodeva evangeljsko podobo Cerkve, ki je v času ekonomsko-socialne krize še posebej dobrodošla. Število zakonskih skupin je naraslo, skupaj z gibanji za življenje in za družino. Tudi mladinska pastorala je vključena v pastoralne strukture in v zadnjih letih doživlja prenovo, posebej z vzgojo animatorjev, s pripravo oratorijev in drugih duhovnih srečanj za mlade v počitnicah.

Z otvoritvijo leta vere smo začeli tudi petletno pastoralno dogajanje in prenovo po smernicah pastoralnega načrta Pridite in poglejte, ki ga bodo bogatile tudi smernice sinode o novi evangelizaciji. Pod vodstvom škofov in ob pomoči Slovenskega pastoralnega sveta bodo župnijski pastoralni sveti, pa tudi drugi organizmi v Cerkvi na ravni škofij in gibanj, skupnosti ter združenj, v tem obdobju študirali, načrtovali, uresničevali in tudi preverjali pastoralni načrt, za misijonarsko prenovo in apostolsko gorečnost naših župnijskih občestev, da bo naša vera vedno bolj živa, dejavna, privlačna in zveličavna.

 

msgr. dr. Stanislav Lipovšek
celjski škof