Nadškof Cvikl z romarji obiskal grkokatolike na Slovaškem

Foto: Alen Salihović

22. tradicionalno postno romanje mariborske metropolije se je odvijalo od 30. marca do 1. aprila 2016 na Slovaškem. Šest avtobusov romarjev v organizaciji turistične agencije Aritours je duhovno vodil in nagovarjal mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl. Pridružilo se mu je tudi 20 duhovnikov in redovnikov. Da je šlo za obisk posebnih krajev je nadškof spomnil že v vabilu na romanje, ko je zapisal, da je Grkokatoliška cerkev na Slovaškem bila med vojno in času komunizma zatirana in obsojena na izginotje. Trpljenje in mučeništvo mnogih duhovnikov in vernikov te Cerkve ni uničilo, ampak utrdilo, da se nam danes predstavi polna vedrine in življenjske moči, je poudaril nadškof Cvikl.

Do romanja na Slovaško je prišlo na pobudo nadškofa Cvikla, saj ga je prešovski nadškof metropolit Jan Babjak na obisk skupaj z verniki povabil že ob njegovi posvetitvi. Prešov je namreč versko središče Grkokatoliške cerkve na Slovaškem. Kot je povedal Ciril Arih iz turistične agencije Aritours, je „namen, da se oddaljimo od doma in od navad, razvad, da se poskušamo v teh dneh, ko smo skupaj, vsak na svoj način pripraviti na praznik“. Sicer pa so se romarji prvi dan pri sveti maši zbrali v gotski katedrali sv. Elizabete v Košicah. Gre za največjo tovrstno cerkev v vzhodnem delu Evrope.

V pridigi je nadškof poudaril, da ko se človek oddalji od Boga, ko ga izrine iz svojega življenja, nastane praznina, ki je ne morejo zapolniti nobeni nadomestki. „Prvič: če damo Bogu prvo mesto, nismo nič izgubili, pač pa smo vse dobili. Drugič: da bi ta odnos z Bogom znali poglabljati preko molitve. Molitev je tista, ki nas povezuje z Bogom, v molitvi doživljamo, da Bog ni nekje daleč od nas, ampak nam je blizu. Še posebej to lahko doživljamo v trenutkih preizkušnje in trpljenja. In tretjič: Bog nam daje na pot svojo besedo, živo besedo, da bi to besedo znali uporabljati kot tisto, ob kateri lahko rastemo.“

Drugi dan so romarji preživeli v Prešovu, kjer so si ogledali mogočno katedralo sv. Nikolaja, ter prisostvovali somaševanjeu obeh metropolitov in duhovnikov po grkokatoliškem obredniku. „Že sveti papež Janez Pavel II. je poudarjal, da mora Evropa zadihati z obema kriloma pljuč, z obema tradicijama, z vzhodno in zahodno. Vzhodna nam ni tako poznana, čeprav nosi v sebi zelo veliko bogastva. Če vzamemo grkokatolike, vzhodne kristjane, ki so povezani z Vatikanom in sprejemajo papeža za svojega poglavarja, so seveda dragoceni, ker predstavljajo most med vzhodno tradicijo in nami,“ je po bogoslužju povedal nadškof Cvikl. Nato so romarji obiskali romarsko središče v Lutini, kjer v tamkajšnji baziliki častijo podobo Lutinjske Matere Božje. V svetišču hranijo tudi relikvije sv. papeža Janeza Pavla II. Tamkajšnji muzej na prostem pa je v ogled ponudil najpomembnejše lesene cerkve na Slovaškem. Okolica Prešova namreč slovi po zgodovinskih lesenih cerkvah iz 18. in 19. stol., nekatere izmed njih so pod Unescovo zaščito.

Zadnji dan romanja sta bila na sporedu dva kraja. Spišska Kapitula, ki ga imenujejo tudi slovaški Vatikan. Znotraj dobro ohranjenega obzidja stoji najznamenitejša stavba, katedrala sv. Martina iz 13. stoletja, kateri so v 15. stoletju dogradili kapelo Corpus Christi. Cerkveno notranjost krasijo številne umetnine, med njimi rezljani oltarji in grobnice gospode iz Spiškega gradu. Prevzame nas še pogled na razvaline tega nekoč mogočnega gradu. Zadnja postaja pa je bila Levoča, najbolje ohranjeno in obiskano srednjeveško mesta na Slovaškem, ki je v celoti pod Unescovo zaščito. V katedrali sv. Jakoba je bila zadnja romarska sveta maša. „Vsak od nas je povabljen, da Gospoda počastimo kot našega odrešenika, da bi lahko z njim živeli, da bi lahko nas spremljal na poteh našega življenja. Čisto drugačno je potem življenje človeka, ko imamo to vero in zavest, da je gospod z nami, da je na poteh našega življenja,“ je v pridigi poudaril nadškof Cvikl.

Ciril Arih iz turistične agencije Aritours pa je ob sklepu romanja dejal, da so tovrstna druženja pomembna za človekovo notranjost. „Na krajih, ki jih obiskujemo smo deležni še posebej božjega blagoslova, bodisi v marijanskih božjih potem in tudi drugih, da najdemo sami sebe, da zapustimo okolje, ki na nas dnevno pritiska s svojim tempom, se umirimo in tako lahko vsak zase najde mir,“ je povedal Arih.

Besedilo je pripravil in posredoval
 Alen Salihović.