Molitvena bedenja v Sloveniji ob spominu na 60 let od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti

Ob 60. obletnici Evropske unije krščanska gibanja in skupnosti iz Evrope pripravljajo molitvena bedenja v prizadevanju da bi stari celini znova povrnili njeno krščansko dušo.

V Marijini kapeli pri sv. Jožefu v Ljubljani se bo molitev, ki bo vključevala tudi prošnjo za spravo v našem narodu, začela v petek, 24. marca, s sveto mašo ob 19. uri, končali pa jo bodo s sveto mašo, 25. marca ob 7.00 zjutraj. Molivcem se bo pridružil tudi ljubljanski naškof metropolit msgr. Stanislav Zore.

V Celju bo potekalo molitveno bedenje v stolnici od petka od 19.00 zvečer do sobote do 9.00 zjutraj. Molitve se bo udeležil tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek.

V Novem mestu se začne molitev ob 19.30 v stolnici (Več na spletni strani škofije).

V Strunjanu bo sveta maša 24. marca ob 18. uri, sledila bo ekumenska molitev, ki jo bodo oblikovali predstavniki različnih cerkva, sodeloval pa bo tudi koprski škof msgr. dr. Jurij Bizjak, ter nato sledi molitveno bedenje.

Bedenja, svete maše ali molitve za Evropo bodo pripravili tudi po drugih župnijah. Omenimo le nekatere: Slovenj Gradec, Muta, Planina, Ovsiše, Metlika, Krško, Bohinjska Bistrica, Ribno, Stara Loka in Vrhnika.

 

Za kakšno Evropo se zavzemamo?

25. marca bo v Rimu potekalo evropsko praznovanje ob 60. obletnici podpisa Rimske pogodbe, kar štejejo kot ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti, oziroma rojstni dan Evropske unije. Dogodek je izziv tudi za vse kristjane, ki nam ni vseeno, kakšna je Evropa in kam gre. Evropa je v veliki krizi, ki ni le ekonomsko-politična in moralna, ampak gre za krizo duha: Evropa šele išče dušo. Zato so krščanska laična gibanja in skupnosti, tako katoliška, kot evangeličanska, protestantska in pravoslavna dala pobudo za molitev za Evropo.

Molitveno bedenje bo potekalo v Rimu in na mnogih krajih po Evropi. V Sloveniji bo osrednja molitev v Ljubljani, v manjšem obsegu pa tudi po drugih krajih.  

Za kakšno Evropo molimo in se dejavno zavzemamo?

Za Evropo sprave, usmiljenja in človečnosti, srečanja in dialoga. Za Evropo, kjer bodo ljudje sposobni sprejemati drugega kljub različnosti, za Evropo skupnega dobrega, za Evropo, ki bo povezovala vzhod in zahod in bo z odgovornostjo sprejemala ljudi iz drugih celin, posebej iz Afrike. Za Evropo brez vojn, ki bo imela posluh za šibkejšega. Razdeljeno Evropo, Evropo nacionalizmov in zavzemanj držav za lastne interese smo že imeli in iz zgodovine vemo, da je taka drža rodila predvsem nasilje.

 

Molitev za spravo v našem narodu

Poleg molitve za Evropo želimo povabiti tudi k molitvi za odpuščanje in spravo v slovenskem narodu ter za večjo edinost med nami. Da bi to noč sledili pričevanju prvega mučenca Štefana, ki je molil za svoje preganjalce. Slovensko stvarnost posebej močno bremenijo dogodki med in po drugi svetovni vojni, zlasti poboji nedolžnih. Ob tej priložnosti povabimo vse, da bi z molitvijo Očenaš prosili za oboje, za pobite in tiste, ki so pobijali, saj molimo: »odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom«.

Ob tej priložnosti vas želimo povabiti, da bi tudi v prihodnje pogosto, zlasti ko se srečate z bolečino ob dogodkih v preteklosti, zmolili Očenaš za odpuščanje in spravo. Kdor želi, lahko to molitev za spravo in odpuščanje vključi v reden ritem dnevne, tedenske ali mesečne molitve. Vse pa povabimo, da skupaj molimo vsak 29. dan v mesecu, v spomin na god nadangeala Mihaela, zaščitnika pred zlom.

 

Kontekst ustanavljanje nove Evrope

Rimska pogodba je skupaj s predhodnim Schumanovim načrtom, ki je bil prebran 9. maja 1950, ključni dogodek sedanje Evropske unije.

Bistvo Schumanovega načrta ni bila zgolj gospodarstva rast ampak težnja, da bi Evropa postala prostor trajnega miru in sprave med narodi. Tako hitro po koncu druge svetovne vojne predlagati enakovredno sodelovanje zmagovalne Francije in poražene Nemčije, je bilo vse prej kot samoumevno. A predlog povezave je zaživel, ker je ljudi različnih pogledov, verne in neverne povezala skupna vizija in skupno prizadevanje. Kristjani so pri tem igrali ključno vlogo, saj sta med "ustanovnimi očeti" Evrope poleg Schumana tudi Konrad Adenauer in Alcide de Gasperi.

Vizija Schumana in drugih je bila Evropa, kjer se države in narodi zavedajo medsebojne soodgovornosti, prepoznavajo zgodovinsko sorodnost in se zavežejo služenju za skupno dobro človeštva. Sodobna Evropa je daleč od te vizije. Zato so se kmalu po spodbudi papeža Janeza Pavla II. voditelji laičnih gibanj in skupnosti vseh treh skupin krščanstva povezali in začeli z molitvijo in srečanji pod naslovom Skupaj za Evropo. Prvo veliko srečanje je bilo v Stutgartu leta 2004, zadnje v Münchnu 2016.

 

Odbor za pripravo molitvenega bedenja v duhu Skupaj za Evropo.