Kardinal Franc Rode: Cerkev pred izzivom stoletij

Rojena od zgoraj, a postavljena v čas, se je Cerkev srečala z raznimi duhovnimi in kulturnimi tokovi, se prilagajala različnim družbenim in političnim sistemom, izkusila sovraštvo in preganjanje, a je v jedru vedno ostala ista. Glede na napade, ki jih je doživela od zunaj, in na lastne notranje slabosti, bi se morala – človeško gledano – že zdavnaj zrušiti. A to se ni zgodilo. Po dva tisoč letih je Cerkev tu. Ponekod nekoliko upehana, drugod sveža in polna mladostnega zagona. V njenem temelju je torej moč, ki ni od človeka.

Kardinal Franc Rode, nekdanji profesor primerjalnega veroslovja na Teološki fakulteti v Ljubljani, spregovori v tej knjigi na njemu lasten iskriv in pronicljiv način v žlahtnem jeziku o izzivih, ki jim je bila izpostavljena Cerkev v svoji dvatisočletni zgodovini. Že zgodnje soočenje z judovstvom, s helenizmom in poganstvom ter z novimi narodi predstavlja za novorojeno Cerkev prvi velik izziv. Nič manj silovit in nič manj nevaren je bil za Cerkev izziv v času teokracije in cezaropapizma, dalje renesanse in reformacije, absolutizma in razsvetljenstva ter francoske revolucije. Izziv, ki se pravzaprav vleče v sodobni čas, je izziv islama, pa tudi izziv pravoslavja. Poleg teh dveh pa je danes še posebej aktualen izziv sodobnih ideologij, ki skušajo izriniti Boga iz vsakdanjega življenja.   Vsaka človeška ustanova si izdela strukture v skladu s svojo istovetnostjo, s ciljem, ki si ga zastavi, in tudi s tem, kar narekuje določen zgodovinski trenutek. Tako se tudi Cerkev v svojih strukturah prilagaja potrebam časa, a v svojem jedru ostaja ista, kajti njena istovetnost se ne spreminja in njen cilj je nad časom. V njej je torej nekaj, kar presega njene vidne strukture in ji omogoča, da obseže vse čase in narode. To, kar jo naredi katoliško, vesoljno, je Sveti Duh, ki ji daje moč, da je navzoča med narodi do konca sveta. Hkrati je prežeta, prepletena in pomešana s svetom in z zgodovino. Vsa obdobja človeške zgodovine so pustila sledove na njenem obrazu, toda v svojem jedru ostaja ista; svojo moč črpa iz Kristusovega križa in iz navdiha Svetega Duha, ki jo vodi v vso resnico. Vpletena je v svetovno dogajanje in pomešana z zemeljskim mestom, vendar presega to dogajanje in merila svetovnih družb, ko s svojim moralnim učenjem postavlja jasno razlikovanje med dobrim in zlim.   Zadnje merilo uspešnosti Cerkve v teku zgodovine ni v njeni politični moči ali družbenem vplivu, niti v njenem kulturnem izžarevanju ali gospodarskih podvigih (še najmanj!), temveč v njeni svetosti, ki se izraža v ponižnem služenju, ko se oblast uresničuje v skrbi za človeka in moč v ljubezni. (160 strani)

Sozaložniška izdaja: Celjska Mohorjeva družba in Dom sv. Jožef.
Več informacij in naročila: CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA, Prešernova 23, 3000 Celje, 03 490 14 20, [email protected] ali www.mohorjeva.org