Fatimska Mati Božja

13.5.2017 Katoliška Cerkev Marija, Praznik

13. maja v Katoliški Cerkvi praznujemo Fatimsko Mati Božjo.

V Fatimi na Portugalskem se je Marija prikazala trem otrokom, Jacinti (Hiacinti), Frančišku in Luciji 13. maja 1917 in potem še vsak mesec do 13. oktobra.

Nekateri so tem prikazovanjem kmalu verjeli, drugi pa so jim ostro nasprotovali. Cerkvena oblast je začela strogo in natančno preiskovati vedenje otrok, sporočila, prikazni, čudeže, razpoloženje vernih in neverujočih. Raziskava je trajala osem let in 30. oktobra 1930 je leirijski škof Jose Coreira di Silva objavil Pastirski list o češčenju rožnovenske Matere Božje v Fatimi. V njem je zapisal: »Ko sem ponižno klical na pomoč Svetega Duha, v zaupanju na varstvo preblažene Device, v soglasju s svojimi škofijskimi svetovalci izjavljam, da so videnja otrok v dolinici Iria dne 13. maja in vsakega trinajstega dne v mesecu do oktobra 1917 verodostojna. Češčenje naše ljube Gospe fatimske uradno dovoljujem.«


Obisk kipa Fatimske Marije Romarice v Sloveniji 

Slovo milostnega kipa Fatimske Matere Božje iz Slovenije

Nagovor nadškofa Alojzija Cvikla ob slovesu podobe Fatimske Marije iz Slovenije


Pri prvem prikazovanju je Marija naročila pastirčkom, naj odslej pobožno molijo rožni venec. Nato jih je vprašala, ali se hočejo Bogu darovati s tem, da mu bodo radi prinašali žrtve in sprejemali vse trpljenje v spravo za številne grehe, s katerimi ljudje žalijo Boga. Otroci so to obljubili.

Pri junijskem prikazovanju jim je Gospa povedala »prvo skrivnost«. Po Jacinto in Frančiška bo kmalu prišla, Lucija pa bo živela dalj časa, ker hoče po njej Jezus razširiti po svetu češčenje Marijinega brezmadežnega Srca.

Pri julijskem prikazovanju so vidci za trenutek smeli videti ognjeno morje, kjer trpe hudobci in pogubljene duše. Potem je Marija napovedala svetovno vojno, končno zmago njenega brezmadežnega Srca in da se bo Rusija spreobrnila. To je »druga fatimska skrivnost«.

»Tretja fatimska skrivnost« opisuje moža v belem. Ta prestane mučeništvo, skupaj z mnogimi drugimi kristjani na vrhu neke gore. Sveti papež Janez Pavel II. je omenjeni prizor pripisal svojemu atentatu 13. maja 1981.

Ob zadnjem prikazovanju oktobra se je zbralo okoli 70.000 ljudi. Marija se je predstavila kot Gospa svetega rožnega venca in naročila, naj njej v čast na tem kraju postavijo kapelo.

Papež Pavel VI. je ob 50. obletnici prikazovanj (13. maja 1967) poromal v Fatimo in v govoru posebej naglasil poziv fatimske Gospe k molitvi in pokori. Papež Janez Pavel II. je obiskal Fatimo od 12. do 13. maja 2000. Papež je pripisoval posebnemu čudežu fatimske Marije, da je preživel atentat 13. maja. 1981. Fatimo je obiskal tudi papež Benedikt XVI. med 11. in 14. majem 2010.

Delno povzeto iz www.druzina.si


Jubilejna posvetitvena molitev ob fatimski stoletnici

Pozdravljena, Gospodova Mati,
Devica Marija, Kraljica rožnega venca iz Fatime!
Blagoslovljena si med ženami,
podoba Cerkve, odeta z velikonočno lučjo,
čast našega ljudstva,
zmagoslavje nad zlom.

Prerokba Očetove usmiljene ljubezni,
učiteljica oznanila Sinove blagovesti
in znamenje žarečega ognja Svetega Duha.
V tej dolini sreče in bolečine nas pouči
o večnih resnicah, ki jih Oče razodeva malim.

Pokaži nam moč svojega zavetniškega plašča.
Tvoje brezmadežno Srce
naj bo pribežališče grešnikov
in pot, ki vodi k Bogu.

Združen/-a s svojimi brati,
v veri, upanju in ljubezni,
se ti izročam.
Združen/-a s svojimi brati, se po tebi posvečam Bogu,
o Devica rožnega venca iz Fatime.

Končno bom, odet/-a s s svetlobo, ki sije iz tvojih rok,
poveličeval/-a Gospoda vekomaj.
Amen.