Družinski zakonik je slab, zato bomo šli na referendum in glasovali proti

25.3.2012 Slovenija Družina, Referendum, Zakonodaja, Združenje
Vir - Google Vir - Google

Izjava Družinske pobude

Proti, ker življenjski skupnosti med moškim in žensko ne priznava pomena, ki ga ima za obstoj družbe (možnost zasnovanja družine) in jo izenačuje z drugimi skupnostmi, ki same ne morejo posredovati življenja (3., 5., 6., 60. člen).

Proti, ker zanemarja otrokove koristi in daje prednost interesom odraslih, še posebej homoseksualcev. Nekaterim otrokom odvzema pravico do identitete in poznavanja pravih staršev (60., 137., 138., 217. čl.)

Proti, ker odpira pot do posvojitve katerega koli otroka v istospolne skupnosti in take otroke načrtno prikrajša za očeta ali mamo. (Posvojitev s strani istospolnih v zakoniku ni omejena le na biološke otroke njihovih partnerjev. (217. čl.)) Poleg tega je omejitev možnosti posvojitve otrok s strani istospolnega para v zakoniku zapisana na način, ki zelo verjetno ni skladen z Ustavo RS (217. člen v povezavi s 3., 9., 60. in morda še kakšnim členom). Zato obstaja velika verjetnost, da bi Ustavno sodišče pritrdilo izpodbijanju teh določil. O neustavnosti tega določila so se javno izrekli tudi vidni homoseksualni aktivisti (npr. Mitja Blažič, koordinator Kampanje za vse družine) in nekateri pravniki (Aleš Zalar, Katarina Kresal). Zakonik je namreč napisan tako, da nikjer ne utemeljuje, zakaj je potrebno in utemeljeno različne vrste skupnosti pri ureditvi posvojitev obravnavati različno, tako da je razlikovanje utemeljeno le na različni spolni sestavi in usmerjenosti članov različnih skupnosti.) Istospolni aktivisti so tudi že povedali, da je zanje edina sprejemljiva rešitev glede posvojitev uvedba splošne možnosti posvojitev katerega koli otroka s strani istospolnih parov. (Mitja Blažič na okrogli mizi na Škofijski klasični gimnaziji z dne 7. 3. 2012, Barbara Rajgelj v Odmevih z dne 30. 1. 2012).

Proti, ker vsebuje podlago za uzakonitev umetne oploditve za lezbijke in trgovino z otroki.

(60. člen v povezavi s 5. členom določa, da imajo istospolni pari pravico svobodno odločati o rojstvu otrok. Ta pravica je za moške pare uresničljiva le preko nadomestnega materinstva (najem ženske, ki donosi otroka), ki je v svojem bistvu trgovina z otroki. Ali res hočemo spodbujati in kasneje celo uzakoniti izkoriščanja revnih žena, da bi za preživetje prodajale svoje otroke bogatim homoseksualcem? Za lezbijke je vsaj s strani države edini način zagotavljanja te pravice umetna oploditev. Na tem mestu je zakonik v nasprotju z zakonom o OBMP, ki take možnosti trenutno ne dovoljuje. Prej ali slej bo moralo priti do uskladitve obeh zakonov. Ker so zagovorniki zakonika odločno zavrnili možnost, da 60. člen ne bi veljal za istospolne pare, lahko upravičeno pričakujemo zahteve za spremembo zakona o OBMP, še posebej ker so stranke, ki podpirajo zakonik, tako spremembo tega zakona enkrat že sprejele, a smo jo državljani zavrnili na referendumu leta 2001.[1] Ali res hočemo dovoliti in morda celo iz javnih sredstev plačevati umetne oploditve zdravih lezbijk?)

Proti, ker ne priznava, da je velika otrokova korist, da je deležen materine in očetove skrbi in ljubezni, ter da se mama in oče med seboj spoštujeta in imata urejene odnose, če živita skupaj ali ne. (9. člen, ki opredeljuje otrokovo korist, teh ključnih otrokovih koristi ne vsebuje.)

Proti, ker odpira možnosti, da bodo naše otroke v šolah učili, da spol ni biološka danost, da starši nismo pomembni, da naj čim več eksperimentirajo različne spolne prakse, kot se je nezakonito že dogajalo preko delavnic, ki jih je v mnogih šolah brez vedenja in soglasja staršev izvajala Amnesty international Slovenija (glej priročnik za te delavnice Ljubezen je ljubezen).

Proti, ker daje Centrom za socialno delo (CSD) pooblastilo, da bi lahko otroke samovoljno (na podlagi lastne presoje o koristi otroka) zasliševali o razmerah v družini brez vednosti in soglasja staršev, ki ne bi imeli niti možnosti vpogleda v zapisnike (181. člen). To odpira velike možnosti zlorab in neupravičenih posegov države v družino. Ali si res želimo, da bi država in CSD dobili takšen sistem nadzora družin in staršev, ki spominja na sovjetsko ureditev, v kateri so spodbujali otroke, da so ovajali svoje starše? Ali CSD s svojim dosedanjim delom opravičujejo zaupanje tako velikih pooblastil?

Proti, ker ni nevarnosti, da bi s tem izgubili tistih nekaj dobrih rešitev, ki jih zakonik vsebuje. Novi minister za družino je že napovedal, da bo ob zavrnitvi zakonika na referendumu poskrbel, da bodo rešitve, ki uživajo široko podporo, v najkrajšem času uzakonjene.

Lobi istospolnih ekstremistov in tistih, ki si želijo dobiti nadzor nad našimi družinami, je močan, dobro organiziran in ima močno medijsko podporo, zato je nujno, da gremo vsi na in obkrožimo proti!


Na materinski dan glasujmo proti slabemu Družinskemu zakoniku

Družinski zakonik je slab, posega v življenje sleherne družine in omejuje našo svobodo, zato pojdimo na materinski dan množično na referendum in glasujmo proti, saj bo sicer prepozno.

V Družinski pobudi smo, ko je bilo še možno preprečiti referendum, pripravili kompromisni predlog, ki sicer ni reševal vseh slabosti zakonika, vseboval pa je rešitve vsaj za največje slabosti, ki bi jih bilo ob morebitni uzakonitvi kasneje skoraj nemogoče popraviti. Čeprav je bil naš predlog ponujen kot podlaga za usklajevanja in iskanje za vse sprejemljive rešitve, so stranke, ki podpirajo sporni zakonik, zavrnile že samo možnost pogovora o tem. Tako nam zdaj ne ostane drugega, kot da slab zakonik zavrnemo na referendumu.

Vse naše družine in korist otrok

Nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve (Ivan Svetlik) je družine delil na tipične in netipične ter med netipične uvrstil kar polovico slovenskih družin (vse enostarševske družine, reorganizirane družine, družine z neporočenimi starši ...)

Zavračamo delitev družin in trdimo, da se vsi po svojih močeh trudimo čim bolje živeti v svojih družinah. Nismo popolni, zato tudi naše družine niso idealne, a jih imamo radi.

Kako lahko za netipično razglaša npr. enostarševsko družino, ki je ostala brez enega izmed staršev. Tudi te družine so družine! Tudi otroci v teh družinah imajo v izhodišču očeta in mamo, a so kasneje enega žal tako ali drugače izgubili. Zato bi morale biti te družine deležne posebne pozornosti in skrbi. Seveda so te družine tudi v veljavni zakonodaji razumljene kot družine.

Nekdanji minister in zagovorniki zakonika trdijo, da naj bi Družinski zakonik »netipičnim« družinam in še posebej otrokom v njih prinesel nove pravice in boljše življenje. Po branju tega zakonika ugotavljamo, da nobenemu otroku v nobenem tipu družine ne bi prinesel nobene nove pravice.

Enostarševskim družinam bi zakonik namesto posebne skrbi prinesel možnost znižanja preživnin za otroke, ki imajo kakšna lastna sredstva (npr. delajo preko študentskega servisa). (194. člen)

Nobene nove pravice ne bi dobili niti otroci, ki živijo z istospolnimi pari, niti otroci v reorganiziranih družinah. Tako tudi ne bi rešil nobene težave, s katerimi se srečujejo otroci v teh družinah. (Družine, v katere oče ali mama pripelje otroka iz predhodne zveze, se srečujejo s težavami pri informiranju o zdravstvenem stanju otroka, pri prevzemanju otroka v vrtcu ali šoli, pri upravnih postopkih ... Čeprav gre za že dolgo znane težave in veliko ljudi, zakonik ne prinaša prav nič, da bi te težave kakor koli olajšal.)

Vključujoča nova definicija družine?

Zagovorniki govorijo o vključujoči novi definiciji družine, Statistični urad RS pa je ugotovil, da se v primeru uveljavitve zakonika kar 209.000 sedanjih družin ne bi več moglo imenovati družina, saj zakonik kot družino priznava le družino z otroki mlajšimi od 18 let (Poročilo SURS z dne 1. 1. 2011). In to naj bi bilo vključujoče?!

Ali nekdanji minister in zagovorniki res ne vedo, kaj piše v zakoniku, ali morda lažejo?!

Bomo dobili »tajno družinsko policijo«?

Centri za socialno delo bi dobili izredna pooblastila za nesorazmerno poseganje v družino, saj bi lahko otroke zasliševali brez vednosti in soglasja staršev, ki bi jim lahko odrekli celo vpogled v zapisnik. Postali bi neke vrste »tajna družinska policija« z izrednimi pooblastili za nadzor staršev, pri čemer se na mnoge njihove odločitve (celo na odvzem otroka) starši ne bi imeli možnosti niti pritožiti.

Družinski zakonik prinaša koristi predvsem odraslim istospolno usmerjenim, ki jim med drugim odpira poti za »pridobivanje« otrok.


predsednik Družinske pobude Tomaž Merše


Dodatne informacije dobite po e-pošti na naslovu: [email protected]




[1] Prim. Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo z dne 17. junija 2001. Več na www.dvk.gov.si/referendum/ref-obmp/index.htm.