Demanti na trditve predstavnika Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve

18.2.2013 Slovenija Cerkev, Država, Finance, Zakonodaja
Cerkev na Raki Cerkev na Raki

Delovanje Katoliške Cerkve je v skladu z Ustavo RS in zakoni

V Katoliški Cerkvi in Slovenski škofovski konferenci (SŠK) ostro zavračamo trditve pravnega zastopnika Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve g. Vlada Begana, ki so bile objavljene v petek, 15. februarja 2013 v Primorskih novicah. G. Began v intervjuju Cerkvi neutemeljeno očita, da nasprotuje človekovim pravicam in temeljnim svoboščinam, ustavnim vrednotam slovenske države; da neupravičeno in protiustavno prejema državne subvencije in da uživa davčne privilegije. Intervjuvanec zavaja z neresnično trditvijo, da država financira Katoliško Cerkev in da pri njej ne varčuje. Hkrati poziva k popolni obdavčitvi sakralnega premoženja in nepridobitne verske dejavnosti, k popolni državni kontroli osebnih dohodkov verskih delavcev in k ideološko provokativni postavitvi spominskega obeležja žrtvam čarovniških procesov. Njegovi zaključki so brez osnove in demagoški in jih razumemo kot spodbujanje verske neenakopravnosti oz. negativne diskriminacije ter razpihovanje verskega sovraštva in nestrpnosti.

Država Cerkve ne financira, pač pa ji zaradi njene splošne koristnosti lahko finančno pomaga. Da je finančna pomoč Cerkvi kot taki ustavno sprejemljiva in dopustna, je ugotovilo in potrdilo tudi Ustavno sodišče RS (prim. odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/01 in Rm-1/02), ki je najvišji in edini merodajni organ za avtentično razlago ustave. Zaradi krize se je pomoč Cerkvi zmanjšala enako ali celo v večjem obsegu kot pri drugih subjektih v državi, npr. pri sofinanciranju obnove kulturnih spomenikov, posebej pa pri prispevkih za socialno in pokojninsko zavarovanje verskih delavcev. Slednje niti ni pomoč Cerkvi, pač pa verskim delavcem – državljanov RS in davkoplačevalcem – osebno. Pri sofinanciranju in dohodkih je treba ločiti med cerkvenopravnimi osebami in verskimi delavci kot fizičnimi osebami in državljani. Cerkev in njeni člani tudi plačujejo davke v skladu z zakonodajo RS, prav tako so davčni zavezanci tudi vsi duhovniki, obdavčeni so tudi njihovi dohodki. Neosnovane so zato trditve, da Cerkev uživa davčne privilegije, ker ne plačuje davkov od nepridobitne dejavnosti, npr. od prostovoljnih darov. Davčnih oprostitev od teh dohodkov so poleg Cerkva in drugih verskih skupnosti deležne tudi številne druge nepridobitne organizacije, ki izvajajo humanitarne, znanstveno-prosvetne, kulturne, zdravstvene, socialne, športne in podobne dejavnosti.

Zavajajoča je tudi trditev, da davkoplačevalci podpirajo zasebno dejavnost Cerkve. Ustava RS namreč zavezuje državo, da opravlja naloge socialne države in da svojim državljanom zagotavlja pravico do socialne varnosti. Verski delavci opravljajo vrsto splošno koristnih dejavnosti, ki so pomembne za družbo, zato jim država na podlagi Zakona o verski svobodi[1] sofinancira prispevke za obvezno zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, tako kakor jih sofinancira npr. samozaposlenim v kulturi. Ustavno načelo enakopravnosti državo zavezuje, da Cerkvam in drugim verskim skupnostim zagotovi enake pogoje delovanja kot ostalim nevladnim organizacijam. Verska nevtralnost države ne sme pomeniti potiskanja vere na rob družbe. To bi lahko povzročilo diskriminacijo na podlagi vere in zanikanje načela verske nevtralnosti. Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti državi nikakor ne preprečuje, da bi vzpostavljala stike s tistimi Cerkvami in verskimi skupnostmi, ki opravljajo splošno koristne dejavnosti (prim. odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/07). Ločitev Cerkve in države tudi ne pomeni izločitve Cerkve iz družbe.

Cerkev spoštuje človekove pravice in socialno državo. Krščevanje otrok je svobodna odločitev staršev v skladu z njihovim prepričanjem in je skladno z ustavo RS in človekovimi pravicami. Delovanje Katoliške Cerkve v Sloveniji je skladno z Ustavo RS in veljavno zakonodajo.

V Katoliški Cerkvi izražamo globoko razočaranje, da se neresnične ter namerno zavajajoče trditve predstavnikov Društva za zaščito ustave in žrtev Cerkve vedno znova pojavljajo v različnih medijih, čeprav so bile le-te že večkrat demantirane. Objavljanje neosnovanih in izmišljenih trditev spodbuja neenakopravnost oz. diskriminacijo ter razpihuje versko sovraštvo in nestrpnost (prim. 63. člen Ustave RS in 3. člen Zakona o verski svobodi) in s tem ruši demokratični družbeni red.