Škofje bodo danes, 2. marca 2018, ob 7.30 darovali sveto mašo v baziliki sv. Janeza v Lateranu (Basilica San Giovanni in Laterano) in obiskali Kongregacijo za bogoslužje in disciplino zakramentov ter Papeški svet za kulturo.
Papeška bazilika sv. Janeza v Lateranu je mati vseh cerkva. Najprej je bila posvečena presvetemu Odrešeniku, pozneje pa sv. Janezu Krstniku. Zgrajena je bila v 4. stoletju ob lateranski palači, ki je po Konstantinovem miru postala prebivališče papežev. Ta bazilika je bila torej prva rimska katedrala; v njej so se odvijali mnogi pomembni ekumenski cerkveni zbori. Posvetitev te bazilike je zaznamovala prehod in izhod krščanske skupnosti iz zaprtosti katakomb v sijaj rimskih bazilik.
Škofje msgr. Lipovšek, msgr. Cvikl in @NadskofZore so v okviru #AdLimina ravnokar sklenili srečanje na Kongregacij za #bogoslužje in disciplino zakramentov, kjer je jih sprejel prefekt @Card_R_Sarah #zakramenti #liturgija #apostoli #Roma #romanje #Slovenija pic.twitter.com/7J6ujr8WBT
— SŠK (@katoliskacerkev) March 2, 2018
Predstavitev dikasterijev, ki jih bodo v petek, 2. marca, obiskali škofje
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov (Congregatio de Cultu Divino et Disciplina Sacramentorum) je pristojna za vse odločitve, ki so pridržane Svetemu sedežu na področju bogoslužja in zakramentov.
Zgodovina
Kongregacija je rezultat združitve dveh izvorno neodvisnih dikasterijev: Kongregacije za bogoslužje (ustanovil jo je bl. papež Pavel VI. leta 1969) in Kongregacije za disciplino zakramentov (ustanovil jo je papež sv. Pij X. leta 1908). Obe kongregaciji je bl. papež Pavel VI. združil leta 1975 in novo ustanovo poimenoval Kongregacija za disciplino zakramentov in bogoslužje. Papež sv. Janez Pavel II. je kongregacijo leta 1984 znova razcepil na dve kongregaciji in ju štiri leta pozneje z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus (1988) združil v kongregacijo z današnjim imenom. Papež Benedikt XVI. je z motu propriem Quaerit semper (2011) naročil kongregaciji, da preuči in spodbuja liturgično prenovo, kakor jo je zasnoval II. vatikanski cerkveni zbor in je opisana v konstituciji Sacrosanctum Concilium.
Organizacija in pristojnosti
Kongregacijo sestavlja kolegij kardinalov, nadškofov in škofov, ki mu predseduje prefekt. Pomagata mu tajnik in podtajnik ter približno 30 drugih sodelavcev.
Delo kongregacije obsega:
- pripravlja študije za poglobitev bogoslužja in spodbuja liturgično vzgojo duhovnikov in laikov;
- pregleduje in potrjuje prevode bogoslužnih knjig in njihovih priredb, ki jih pripravljajo škofovske konference;
- spodbuja in varuje bogoslužno in kanonsko disciplino zakramentov in zakramentalov, zlasti kar zadeva njihovo veljavno in zakonito obhajanje. Podeljuje spreglede na tem področju, kadar presegajo pristojnosti krajevnih škofov;
- skrbi za sestavljanje, popravke in razlago bogoslužnih besedil in obredov, potrjevanje posebnih koledarjev, bogoslužnih pesmi in brevirjev krajevnih Cerkva in ustanov, ki uživajo to pravico, določa pravila glede čaščenja relikvij, potrjuje zavetnike in podeljuje naslov manjša bazilika (basilica minor);
- zanima se za bogoslužna vprašanja, povezana z zapovedanimi prazniki, molitve in ljudske pobožnosti ter preverja njihovo usklajenost z uradnim bogoslužjem in kanonskimi določili;
- spodbuja delovanje organizmov za bogoslužje, potrjuje in priznava statute bogoslužnih združenj mednarodnega značaja, sodeluje s komisijami ali ustanovami za cerkveno glasbo, petje in umetnost;
- obravnava primere za razglasitev ničnosti zakramenta duhovniškega posvečenja in spregled od dolžnosti kleriškega stanu;
- obravnava primere sklenjene in neizvršene zakonske zveze.
Papeški svet za kulturo (Pontificium Consilium de Cultura) spodbuja dialog med Svetim sedežem in različnimi kulturami našega časa.
Zgodovina
Papeški svet za kulturo je ustanovil papež sv. Janez Pavel II. (1979–2005) z apostolskim pismom v obliki motu proprio Inde a Pontificatus (20. maja 1982), s katerim je združil Papeški svet za kulturo in Papeški svet za dialog z neverujočimi, ki ga je leta 1965 ustanovil bl. Pavel VI. kot Tajništvo za neverujoče.
Organizacija in pristojnosti
Dikasterij je razdeljen na dva oddelka: oddelek vera in kultura ter oddelek za dialog s kulturami. Njegov namen je spodbujati stike med evangeljskim odrešenjskim sporočilom in kulturami našega časa, da bi se vedno bolj odprle krščanski veri, ki je soustvarjalka kulture in vir navdiha za znanost in umetnost. Koordinira tudi dejavnosti papeških akademij in občasno sodeluje s Papeško komisijo za kulturne dobrine Cerkve. V sodelovanju z Državnim tajništvom spremlja delovanje držav in mednarodnih organizmov na področju človeške civilizacije in kulture ter sodeluje na simpozijih in kongresih. Znotraj tega papeškega sveta deluje Svet za koordinacijo med papeškimi akademijami.
