2. dan obiska Ad limina: Kongregacija za škofe in Kongregacija za nauk vere ter dikasterij za družino in Papeški svet za novo evangelizacijo

Slovenski škofje bodo drugi dan obiska Ad limina v Rimu obiskali dve kongregaciji, za škofe in za nauk vere, novoustanovljeni Dikasterij za laike, družino in življenje ter Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije.

Na Dikasteriju za laike, družino in življenje bodo škofje predstavili prizadevanja Katoliške cerkve v Sloveniji za spoštovanje dostojanstva vsakega človeka od spočetja do naravne smrti, pomen družine za slovensko družbo ter pastoralne pobude, ki jih Cerkev na Slovenskem izvaja za družine. Med temi so priprava na zakon, spremljanje zakoncev in družin, delo z mladimi, priprava na prejem zakramenta svetega krsta in številne druge dejavnosti. Škofje bodo spregovorili o pomembni vlogi žensk v naši lokalni Cerkvi ter o vključevanju laikov kot dejavnih sodelavcev v pastorali.

 

Predstavitev dikasterijev, ki jih bodo v torek, 27. februarja, obiskali škofje

Kongregacija za škofe (Congregatio pro Episcopis) ima nalogo voditi postopke za ustanovitev novih škofij, cerkvenih provinc in pokrajin ter vojaških ordinariatov. Vodi postopke za iskanje in imenovanje novih (nad)škofov, apostolskih administratorjev, pomožnih škofov in (nad)škofov pomočnikov.

Zgodovina
Kongregacijo je ustanovil papež Sikst V. z apostolsko konstitucijo Immensa Aeterni Dei (22. januarja 1588). Poimenoval jo je Kongregacija za ustanavljanje Cerkva in konzistorialnih zadev. Sv. Pij X. je z apostolsko konstitucijo Sapienti consilio (29. junija 1908) kongregaciji določil pristojnosti glede imenovanja škofov, ustanavljanja škofij in kapitljev kanonikov, nadzor nad upravljanjem škofij, ureditvijo, disciplino, upravo in študijem v semeniščih. Poleg tega ji je bila zaupana naloga izražati dvome o pristojnosti drugih kongregacij. Mesto prefekta je zasedal sam papež. Papež bl. Pavel VI. jo je z apostolsko konstitucijo Regimini Ecclesiae Universae (15. avgusta 1967) preimenoval v Kongregacijo za škofe in na novo določil njene pristojnosti. Z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus (1988) je papež sv. Janez Pavel II. kongregaciji dal današnjo ureditev in pristojnosti.

Organizacija in pristojnosti
Znotraj kongregacije je bil z odlokom z dne 22. februarja 1985 ustanovljen Osrednji urad za pastoralno koordinacijo vojaških ordinariatov, ki ima nalogo spremljati dejavnost vojaških ordinariatov po svetu ter spodbujati izmenjavo programov in izkušenj med njimi za uspešnejše pastoralno delovanje med vojaki.

Z objavo Direktorija za obisk Ad limina (29. junija 1988) je bil na isti kongregaciji ustanovljen tudi Urad za koordinacijo obiskov Ad limina.

Kongregacija za nauk vere (Congregatio pro Doctrina Fidei) ima nalogo spodbujati in varovati verski nauk v celotni Katoliški cerkvi.

Zgodovina
Papež Pavel III. je z bulo Licet ab initio (1542) ustanovil komisijo šestih kardinalov z nalogo bdeti nad verskimi vprašanji. Komisija se je imenovala Sveta rimska in vesoljna inkvizicija, v začetku pa je imela značaj sodišča v primerih krivoverstva ali razkola. Papež Pavel IV. je leta 1555 občutno razširil področje njenega delovanja in jo pooblastil tudi za razsojanje glede različnih moralnih vprašanj. Z reformo rimske kurije 1588 je Sikst V. njeno dejavnost razširil na vse, kar je bilo neposredno ali posredno povezano z vero in moralo. Sv. Pij X. je kongregacijo znova reformiral leta 1908 in spremenil njen naziv v Kongregacija svetega urada. Današnje ime je dobila leta 1965, ko je papež Pavel VI. izpopolnil metode za preučevanje katoliškega nauka, saj je popravljanje napak, varovanje, ohranjanje in spodbujanje vere prevladalo nad kazenskim pristopom. Papež sv. Janez Pavel II. je z apostolsko konstitucijo Pastor Bonus (1988) še dodatno uredil celotno rimsko kurijo in določil, da je naloga te kongregacije »spodbujanje in varovanje verskega nauka in navad po vsem katoliškem svetu« (čl. 48). Na svojem področju ta kongregacija deluje tudi kot sodišče, od leta 2001 pa je izključno pristojna tudi za nekatere najhujše moralne prestopke.

Organizacija in pristojnosti
Kongregacija je sestavljena iz kolegija kardinalov in škofov, ki jim predseduje prefekt kongregacije. Kongregacija zajema tri ključne urade: Doktrinalni urad, Disciplinski urad in Urad za zakonske zveze.

Doktrinalni urad se ukvarja s spodbujanjem katoliške vere in morale; Disciplinski urad obravnava prestopke zoper vero in najhujše prestopke zoper moralo in obhajanje zakramentov; Urad za zakonske zveze pa se ukvarja z vsem, kar zadeva privilegium fidei, primere razvez zakonskih zvez in favorem fidei ter druge vidike zakonske zveze, vezane na veljavnost zakramenta svetega zakona.

V okviru Kongregacije za nauk vere delujeta Papeška biblična komisija in Mednarodna teološka komisija, ki ju vodi prefekt kongregacije. Kongregacija ima tudi svoj zgodovinski arhiv, ki je urejen s posebnim pravilnikom in do katerega imajo dostop pooblaščeni raziskovalci. S kongregacijo je povezana tudi papeška komisija Ecclesia Dei.

Naloga Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije (Pontificium Consilium de Nova Evangelizatione Promovenda) je poglabljati teološki in pastoralni smisel nove evangelizacije, spodbujati preučevanje, širjenje in uresničevanje papeškega učiteljstva po posameznih škofovskih konferencah, spodbujati uporabo modernih oblik komunikacije pri evangelizaciji in odkrivati načine za širjenje Katekizma Katoliške cerkve kot učinkovitega sredstva za posredovanje vere.

Zgodovina
Papež Benedikt XVI. (2005–2013) je Papeški svet za pospeševanje nove evangelizacije ustanovil z apostolskim pismom motu proprio Ubicumque et semper (21. septembra 2010). II. vatikanski cerkveni zbor je s pastoralno konstitucijo O Cerkvi v sedanjem svetu in Odlokom o misijonski dejavnosti Cerkve, ki se mu je pozneje pridružilo še papeško učiteljstvo, izpostavil potrebo po prenovi oznanjevanja evangelija, ki se je pojavila zaradi globokih družbenih sprememb. Papež sv. Janez Pavel II. je skoval izraz »nova evangelizacija« (prim. Pridiga v Mogili, 9. junija 1979). Večkrat jo je označil kot cilj poslanstva Cerkve na začetku tretjega tisočletja. Z apostolskim pismom Fides per Doctrinam (16. januarja 2013) je papež Benedikt XVI. izpostavil povezanost med katehezo in evangelizacijo, zato je v celoti prenesel pristojnost za katehezo s Kongregacije za kler na ta dikasterij.

Ustanovitev tega papeškega organizma je torej odgovor na večkrat izraženo zaskrbljenost učiteljstva. Njegov namen je iskati ustrezne pobude, kako naj Cerkev v svojem misijonskem poslanstvu širi in uresničuje novo evangelizacijo. Njegovo delo je v prvi vrsti usmerjeno v korist starodavnih krajevnih Cerkva na tradicionalno krščanskem ozemlju, ki so v največji meri izpostavljene sekularizaciji.

Dikasterij za laike, družino in življenje (Dicasterium pro Laicis, Familia et Vita) pomaga papežu pri vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo prispevek vernih laikov k življenju in poslanstvu Cerkve, spodbuja pastoralno skrb za družine, podpira njihove pravice ter dostojanstvo v Cerkvi in civilni družbi, da bi lahko vedno bolje opravljale svojo nalogo. Prav tako skrbi za vsa tista področja, ki zadevajo Apostolski sedež pri pospeševanju kulture življenja, njenem ohranjanju in spoštovanju.

Zgodovina
Pobudo za ustanovitev Papeškega sveta za laike je dal II. vatikanski cerkveni zbor z Odlokom o laiškem apostolatu (prim. Odlok o laiškem apostolatu, 26). Uradno ga je ustanovil papež bl. Pavel VI. z dokumentom motu proprio Catholicam Christi Ecclesiam (1976). Isti papež je deset let pozneje z drugim motu propriem Apostolatus peragendi (1976) ta dikasterij preuredil in ga uvrstil med stalne ustanove rimske kurije. Njegovo današnjo strukturo in pristojnosti je določil sv. Janez Pavel II. v apostolski konstituciji Pastor bonus (1988), s katero je določil ureditev celotne rimske kurije. Papež Frančišek je z motu propriem Sedula Mater (15. avgusta 2016) preuredil organizacijo tega sveta ter mu dodal nove pristojnosti, ki so do tedaj pripadale Papeškemu svetu za laike, Papeškemu svetu za družino ter Papeški akademiji za življenje, ki so s tem prenehali delovati. Ob tem se je preimenoval v Dikasterij za laike, družino in življenje.